Kruha in vrtnic za 8. marec

Kruha in vrtnic za 8. marec

Aktualno-politična novica
10. 3. 2017 - 17:00

Medtem ko je pivnica Union dekletom ob 8. marcu ponujala brezplačno malo pivo, H&M pa 20-odstotno znižanje na ženska oblačila, so ženske v sklopu Mednarodne stavke žensk opozarjale na neenakosti, ki jih doživljajo na dnevni ravni. Mednarodna stavka žensk je iniciativa, ki je zajela feministične organizacije iz skupno 55 držav od latinske Amerike do pacifiške Azije. Kljub temu da so se poudarki zahtev razlikovali od države do države, je bilo sporočilo stavke izrazito antikapitalistično. S stavko so udeleženke opozarjale na vrednost tako svojega produktivnega dela kot tudi neplačanega dela, ki ga opravijo doma. Na Irskem in Poljskem so ženske zahtevale zaščito reproduktivnih pravic. V Italiji in Španiji ter državah latinske Amerike so opozarjale predvsem na problematiko nasilja nad ženskami - tako fizičnega, psihičnega in seksualnega kot tudi ekonomskega. Pri nas smo med drugim na protestnem shodu zahtevali zvišanje socialnih transferjev in plačan porodniški ter starševski dopust ne glede na status na trgu dela.

Organizacijski odbor Mednarodne stavke žensk sta navdihnila dva dogodka. Prvi je bil oktobrski protest proti uvedbi novih omejitev pravice do splava na Poljskem, drugi pa protest proti femicidu in nasilju nad ženskami Ni Una Menos, ki se je začel v Argentini in kasneje zajel večino držav latinske Amerike. Pojasni Isabella Consolati iz društva Connessione Precarie, sicer pa ena izmed italijanskih organizatork stavke:

Izjava

V Mednarodno stavko žensk so se vključile organizacije in sindikati iz skupno 55 držav. Protestni shodi in stavke ob mednarodnem prazniku žensk 8. marca se sicer v nekaterih državah dogajajo vsako leto, letos pa se je prvič oblikovala mednarodna iniciativa. Organizacije, ki so sodelovale v stavki, so sicer naslavljale vprašanja, specifična za njihove države, združene pa so bile pod zavedanjem, da je trenutna sistemska ureditev kriva za večino problemov, s katerimi se soočajo ženske. Gibanje se je začelo z idejo boja proti nasilju nad ženskami, definicijo nasilja pa so organizatorke razširile tudi na ekonomsko nasilje:

Izjava

V državah latinske Amerike je problem femicida in nasilja nad ženskami še posebej pereč. Razloži Lucia Sangiorgio iz argentinske veje organizacije Ni Una Menos:

Izjava

V državah Latinske Amerike je problematična tudi omejena pravica do splava. Da je za to kriva tudi intervencija katoliške cerkve v državno politiko pojasni Sangiorgio:

Izjava

Več reproduktivnih pravic so zahtevale tudi Poljakinje in Irke. Na Irskem ženske zaradi popolne prepovedi splava potujejo v druge države, ki jih v zadnjem času vse pogosteje zavračajo, ali pa splav naredijo ilegalno. Komentira Avril Corroon iz irskega gibanja Strike 4 repeal:

Izjava

Na Irskem je bila tako vsa pozornost stavke usmerjena v problematičen 8. člen irske ustave, ki ščiti fetusovo pravico do življenja. Pojasni Corroon:

Izjava

V Sloveniji je študentsko društvo Iskra na protestu “Če naša življenja niso nič vredna, protestiramo” opozarjalo predvsem na nevarnost krčenja socialnih transferjev in zahtevalo plačan starševski in porodniški dopust ne glede na status na trgu dela. Kot najbolj problematičnega od nedavnih ukrepov, ki slabša položaj žensk na socialnem dnu, so izpostavili predlagano novelo Zakona o zdravstvenem zavarovanju. Pojasni Mojca Žerak iz Iskre:

Izjava

V Dublinu se je v podporo stavki zbralo 8000 ljudi, v Buenos Airesu 300 000, v Združenih državah Amerike so zaradi stavke v nekaj mestih zaprli celotne šolske okoliše. Organizatorke stavke so pozvale k najrazličnejšim oblikam stavke, med drugim tudi k stavki neplačanega dela doma. Opiše Consolati:

Izjava

Potreba po globalni stavki je izhajala iz zavedanja, da glavni problem, ki ga je treba naslavljati, ni prisoten samo nacionalni ravni. Pojasni Consolati:

Izjava

Že Women’s March on Washington, ki je potekal januarja letos ob inavguraciji Trumpa in v podporo kateremu so potekali shodi po različnih državah, je v ospredje postavil feministično vprašanje. Sporočilo Women’s Marcha je bilo sicer bolj liberalno in usmerjeno proti simptomu neoliberalizma, torej Donaldu Trumpu. A kljub temu Consolati opozarja, da so bile med zahtevami organizatork tudi socialne zahteve, predvsem zahteva po zvišanju minimalne plače:

Izjava

Z dejstvom, da je Mednarodna stavka žensk na globalni ravni prvič povezala tako različne feministične boje kot tudi boje proti neoliberalizmu, zaključi Consolati:

Izjava

Kultivirala je Lana.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Lauri je tako všeč, da je kr komentirala!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.