Počasni premiki spreminjanja delovnopravne zakonodaje

Počasni premiki spreminjanja delovnopravne zakonodaje

Aktualno-politična novica
8. 9. 2017 - 17:00

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je minulo sredo podprl predloga novele zakona o urejanju trga dela in zakona o inšpekciji dela. Predloga sta bila del paketa treh zakonov tako imenovane male reforme dela, ki naj bi bili sprejeti skupno, vendar so pogajanja med socialnimi partnerji pred meseci propadla. Kamen spotike je bil predvsem določilo o sporazumni prekinitvi delovnega razmerja, sledeč kateri bi delodajalec izplačeval denarno nadomestilo za brezposelnost in za obdobje največ šestih mesecev. Medtem pa delavec ne bi mogel vlagati poznejših tožb, kar bi po stališču sindikatov ustvarilo pogoje neformalnega pritiska delodajalca na delavca in tako omogočilo lažje odpuščanje delavcev.

Po spodletitvi sprejema paketa zakonov, sta bila zaenkrat podprta le dva predloga nekdanjega paketa. Predlog zakona o inšpekciji dela med drugim predvideva globo za delodajalca v višini do 30 tisoč evrov ob ugotovitvi, da delavec opravlja delo na podlagi civilnopravnih pogodb, medtem ko dela v pogojih delovnega razmerja. Prav tako ob kršitvi glede plačila za delo bo inšpektor imel sedaj tudi pristojnost uradne prepovedi uporabe sredstev za delo. Zakon, četudi je korak v pravo smer pa je sporen predvsem v odsotnih določbah. V naslavljanju na širok označevalec prekariata novela namreč izpušča agencijsko delo. Pojasni Goran Lukič iz Delavske svetovalnice.

Izjava

Medtem ko vlada ob konfliktih z Luko Koper opominja na njen ekonomski model, ki temelji na prekarnih oblikah zaposlitve preko posredovanja agencij pa v zakon taiste agencijske delavce izpušča. O posledičnih učinkih potenciranja sektašenja znotraj prekarnih delavcev, Lukič

Izjava

Četudi je zakonska rešitev korak v pravo smer pa situacija ni rešljiva brez sprememb v praksi tudi nadzornih organov.

Izjava

Zakon pa prav tako delavca ne vključuje v postopek raziskovanja obstoja delovnega razmerja. Primankljaju statusa stranke v postopku izkoriščenih delavcev pojasni Tea Jarc iz Sindikata Mladi Plus

Izjava

Taktika delodajalcev, ki zaposlujejo prekarne delavce ni ravno skrita, o čemer pričajo tudi oglasi za delo. A trenutna zakonodaja ne dopušča ukrepanje inšpektorata preden je ugotovljena kršitev zato ni možno ukrepanje le na podlagi oglasa. Tudi to pa je izpuščeno v novemu predlog zakona

Izjava

Medtem, ko je zakon o inšpekciji dela sporen, predvsem v tistem kar ne ureja, pa je poglavitna problematičnost zakona o urejanju dela v tistem, kar določa in črta iz prejšnjih določil. Sporna točka dotičnega zakona je namreč predvsem določba, da se mora delavec registrirati pri zavodu za zaposlovanje v roku treh delovnih dni, sicer dobiva za polovico manjše socialne prejemke. O dodatnem večanju restriktivnosti na brezposelne, Lukič.

Izjava

Prav tako pa sledeč novemu predlogu tuja agencija, ki dela v Sloveniji ne bo več primorana imeti registrirano podružnico. Umaknitev zakonske regulacije pa omogoča potenciranje delodajalčevega položaja moči, še posebej, če vzamemo v obzir izkoriščanje tujih delavcev iz bolj perifernih držav.

Izjava

Kot rečeno pa se sprejemanje dotičnih zakonov vleče že mesece, medtem ko so deklarativni nameni vlade o ureditvi delovnopravne zakonodaje v zraku že leto in pol.

Izjava

Aprila je Sindikat Mladi Plus odstopil iz Vladne projektne skupine za prekarne oblike na trgu dela. Kaj so razlogi?

Izjava

S tem, da sta predloga premalo in prepozno današnji Kultivator zaključi Lukić.

Izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.