Fiskalna diktatura

Koalicija Stranke modernega centra, Demokratične stranke upokojencev in Socialnih demokratov danes v veliki razpravni dvorani Državnega zbora nadaljuje z demokratično farso od demokratične razprave o predlogih državnega proračuna za leti 2017 in 2018. Za razpravno farso gre sicer predvsem zato, ker predlagatelj, torej Vlada, zaradi zaenkrat propadlih pogajanj s sindikati javnega sektorja ta čas še pač ne ve, koliko jo bodo v prihodnjih dveh letih pravzaprav stali vsi zaenkrat še v enotni sistem javnega sektorja vključeni javni uslužbenci. Kljub temu zaenkrat še neopredeljenemu X in Y v odhodkih države v prihodnjih dveh proračunskih letih to po mnenju prvega med enakimi in predsednika državnega zbora doktorja Milana Brgleza ne preprečuje razprave, je pa iz parlamentarnega terena samo po sebi razvidno, da se tudi danes drugi dan razprave o proračunih države za prihodnji dve leti k besedi oglašajo predvsem opozicijski in že pravzaprav po službeni dolžnosti s predlaganim nezadovoljni poslanci.

Mnenje koalicije in vlade Mira Cerarja sicer je, da bo vprašanje morebitne neusklajenosti, ki je zaenkrat še golo dejstvo in nič zgolj morebitnega, nastopilo šele ob glasovanju, kar z drugimi besedami pomeni, da se bodo pogajanja nadaljevala in da bo za danes zvečer predvidena koalicijska potrditev vladnih proračunskih predlogov za prihodnji dve leti na vrsti, ko bodo ta, če res bodo, tudi dejansko zaključena. Tako konfederacija sindikatov javnega sektorja, ki jo zastopa Branimir Štrukelj, kot ostali sindikati javnega sektorja, ki jih kot vodja ene od pogajalskih skupin zastopa Jakob Počivavšek, so Vladi sicer že sporočili, da so na nadaljevanje pogajanj pripravljeni, toda res v časovni stiski in s tem v bistveno slabšemu pogajalskemu izhodišču sta ta čas koalicija in vlada oziroma izvršna in zakonodajalna veja domače oblasti.

Kdaj točno pa se bodo pogajanja s sindikati javnega sektorja pravzaprav zares nadaljevala, pa je v tem trenutku še popolnoma nejasno, kot pa je že videti s sindikalnih odzivov, se sindikalni strani z njimi res ne mudi. Predenj se bo naprej pogajal, Branimir Štrukelj pričakuje dodatna pojasnila glede zadnjega včerajšnjega predloga Vlade. Jakob Počivalšek pa je dodal, da zadnji vladni približevalni predlog odpira polje za nadaljnje dogovarjanje in da je, čeprav se do vsebine Vladnega predloga še sploh niso opredeljevali, vendarle prevladalo stališče, da je s pogajanji smiselno nadaljevati. Odločitev bodo v kratkem posredovali tudi Vladi, nato pa je ta na potezi za sklic novih pogajanj, ki pa vsekakor so odvisna od dinamike dogajanja tako na Vladi kot v Državnemu zboru.

Domača varčna Vlada sicer v proračunskih predlogih za prihodnji dve leti bolj kot splošno dobrobit državljanov zasleduje cilj nadaljnje konsolidacije in stabilizacije javnih financ ter postopnega zniževanja dolga. V skladu z lani uveljavljenim zakonom o fiskalnem pravilu, ki ga je tokrat Vlada pri pripravi predlogov proračunov sploh prvič primorana upoštevati, namerava v letu 2017 proračunski primankljaj znižati na 1,6 odstotka bruto domačega proizvoda, v letu 2018 pa na samo še 0,7 odstotka BDP. Prav zakon o fiskalnem pravilu pa sta predsednik Vlade Miro Cerar in finančna ministrica Mateja Vraničar Erman pred bolj ali manj zbranimi poslanci v Državnem zboru razglasila za glavnega krivca, da kljub gospodarski rasti zaenkrat še naprej ni mogoče sprostiti vseh v krizi z Zakonom o uravnoteženju javnih financ in drugimi predpisi sprejetih varčevalnih ukrepov.

Varčna Vlada in koalicija Mira Cerarja sta sicer za sprejem zakona o fiskalnem pravilu v največji meri poskrbeli kar sami. Zato je izgovarjanje na ukrep, za katerega si prispeval odločilno število glasov, vsaj neprimerno, saj so bile zaveze, ki so jih s prejšnjimi koalicijami in vladami sprejemali skupaj ali posamezno sindikati javnega sektorja, prav tako vnaprej znane. Toda tako to gre. S pogajalskim izhodiščem Vlade, da političnih zavez o sprostitvi napredovanj in plač v javnemu sektorju, če bo gospodarska rast toliko in toliko, ki so jih s sindikati posledično tudi v njenem imenu podpisovale prejšnje Vlade, ne more izpolniti za voljo, pa kaj potem če ustavnega, predpisa, ki se ga je uveljavilo šele lani in v tem mandatu SMC, DESUS in SD, tako do končnih številk proračunov za prihodnji dve leti kot do dogovora s sindikati javnega sektorja pač ne more priti.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s fiskalno diktaturo na hrbtih javnih uslužbencev koalicije in Vlade Mira Cerarja in kompanije v zobeh poskrbel Tomaž Z.