Neznosna lahkost poslanskega bivanja

Neznosna lahkost poslanskega bivanja

Mnenje, kolumna ali komentar
19. 7. 2017 - 16:00

Z današnjim dnem so se v skladu s Poslovnikom in napisom na spletni strani Državnega zbora začele parlamentarne počitnice, ki bodo trajale vse tja do 1. septembra. Tudi ob tokratnemu uradnemu začetku takoimenovanega obdobja kislih kumaric oziroma kroničnega pomanjkanja domačih političnih osebkov in njihovih na pamet naučenih in s pripadnostjo posamezni politični stranki povezanih vsebin pa so strokovne službe Državnega zbora poskrbele za statistične podatke o delu, ki ga je letos do parlamentarnih počitnic opravila domača zasedba vseh 90-ih izvoljencev ljudstva po meri obstoječega in predvsem vrhuškam posameznih političnih strank naklonjenega volilnega sistema. Toda tudi podatki o delu, ki ga je v Državni zbor izvoljenim predstavnikom ljudstva uspelo opraviti letos do počitnic, ponovno predvsem dokazujejo in potrjujejo, kako zelo lepo in lahko je pravzaprav v domovini delo posameznega poslanca ali poslanke.

V skladu z drugim odstavkom 6. člena Poslovnika Državnega zbora se sicer redne seje sklicujejo v času rednih letnih zasedanj državnega zbora oziroma v času pomladanskega zasedanja med 10. januarjem in 15. julijem in v času jesenskega zasedanja med 1. septembrom in 20. decembrom. Kar pomeni, da imajo poslanke in poslanci Državnega zbora ob malo manj kot mesecu in pol pripadajočega dopusta poleti, počitnice tudi pozimi, saj jih praviloma v stavbi na Šubičevi 4 v Ljubljani ni tudi 20 dni med rimokatoliškim in pravoslavnim božičem. Tako da so domači poslanci in poslanke v posameznem koledarskem letu brez državnozborskih ali pač lokalnih volitev vsaj za silo operativni pravzaprav manj kot 10 aktivnih mesecev.

Toda državnemu zboru se je letos do parlamentarnih počitnic uspelo sestati na vseh sedmih rednih in še dodatnih štirih izrednih sejah. Čeprav se statistika v izostanke posameznih poslank in poslancev ne spušča, naj bi obveljalo, da so na enajstih sejah letos poslanke in poslanci, toda le tisti s 100 odstotno udeležbo, skupaj presedeli dobrih 325 ur, na katerih so obravnavali 176 točk dnevnega reda ter sprejeli 49 zakonskih besedil, od tega 18 novih zakonov ter 31 zakonskih novel. Poleg tega so ratificirali, torej zgolj dvignili roke za še 16 mednarodnih sporazumov, prav tako brez veliko odvečnih besed pa so na predlog koalicije in vlade sprejeli tudi 45 aktov, s katerimi so izvolili oziroma imenovali kandidate na različne funkcije. Trikrat pa so morali zaradi veta državnega sveta ponovno odločati o zakonskih predlogih, ki so jih v vseh primerih znova potrdili z zadostno večino koalicijskih glasov.

Čeprav s tem posamezne poslanke in poslanci pravzaprav niti nimajo kakega ekstra dodatnega dela, razen da je potrebno vsako tako reč zgolj obravnavati tudi na pristojnem parlamentarnem odboru, bo v statistike delovne učinkovitosti tokratne zasedbe poslank in poslancev šlo tudi to, da so bile v Državni zbor letos vložene tri pobude oz. zahteve za razpis referenduma. Januarja je samostojni poslanec Andrej Čuš neuspešno vložil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o omejitvi priseljevanja, sledila je poslanka Alenka Bratušek s predlogom za razpis posvetovalnega referenduma o spremembi denacionalizacijskega zakona, a ga je pozneje sama umaknila. Je pa DZ na zahtevo več kot 40.000 volivcev Slovenske demokratske stranke in Aleša Primca ter kompanije za 24. september moral razpisati referendum o drugem tiru železniške proge Divača-Koper.

Poslanke in poslanci so sicer v letošnjem letu zaposlenim v strokovnih službah političnih strank Državnega zbora naročili pripravo kar 857 poslanskih vprašanj in pobud za člane vlade. Dodatne sejnine pa so najbolj aktivno nabijali člani parlamentarnega odbora za zadeve EU, ki se je sestal kar na 33 sejah, dvaintridesetkrat pa so zasedali člani odbora za zunanjo politiko. Po drugi strani pa je bilo za dodatne sejnine malo mar članom ustavne komisije in komisije za narodne skupnosti, ki se letos niso sestali niti enkrat. Bolj vneti oziroma dodatno delovno aktivni pa so bili še člani preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju žilnih opornic, ki so se sestali na 26 sejah ter zaenkrat v prazno zaslišali 33 prič.

Skopi in vsebinsko ter kadrovsko prazni podatki o delu Državnega zbora za obdobje od 1. januarja do 17. julija letos tako predvsem potrjujejo, da se domačim poslankam in poslancem pravzprav niti v tej prvi polovici tega leta kaj posebej ravno ni bilo potrebno pretegniti. Če so, vsaj tisti, ki so bili ves čas na vseh sejah, pa takšni so res redki, na njih skupaj presedeli dobrih 325 ur, je to v prvega pol delovnega leta enako dobrih 40 delovnih dni in pol, torej nekaj, kar povprečen delovni državljan na Slovenskem pač opravi v pičlih dveh mesecih. Toda tako to gre. Podatki o opravljenem delu poslank in poslancev Državnega zbora pred začetkom slab mesec in pol dolgih parlamentarnih počitnic nas pač sami zase opozarjajo, da smo v parlamentarnih demokracijah sicer res vsi enaki, toda da so eni pač vedno bolj enaki od drugih.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z neznosno lahkostjo bivanja domačih poslank in poslancev pred začetkom dolgih in vročih parlamentarnih počitnic v zobeh poskrbel Tomaž Z. 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.