Drobni koraki

Drobni koraki

Mnenje, kolumna ali komentar
21. 3. 2017 - 16:00

Med ostalimi nalogami vlado na eni od prihodnjih sej čaka tudi obravnava predloga Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, ki ga je Ministrstvo za zdravje več kot 3 mesece po njegovi predstavitvi vendarle uspelo poslati na Gregorčičevo. S spremembami, v kolikor na vladi ne bo prišlo do nepredvidenega zasuka, bo sicer končno omogočeno zdravljenje tudi s kanabisom, neustrezna in z mednarodnimi dokumenti neusklajena politika do konoplje pa bo ostala.

S spremembami Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog zdravstveno ministrstvo odgovarja na zahteve zdravnikov in parlamenta, da se omogoči legalizacijo konoplje v medicinske namene. Zdravniška zbornica, nato pa še parlamentarni odbor za zdravstvo, sta vladi naložila, naj v uredbi premesti konopljo in sprejme druge potrebne ukrepe, ki bodo omogočili njeno medicinsko uporabo. Po trenutni ureditvi sta namreč v 2. skupini prepovedanih drog, ki dovoljujejo zdravljenje z njimi, le THC ter od lanske pomladi ekstrakti konoplje. Sama rastlina konoplja se še vedno nahaja v 1. skupini najnevarnejših in tudi za medicinsko uporabo nedovoljenih snovi in rastlin. Tako imamo paradoksalno situacijo, ko so poglavitni kanabinoid in ekstrakti dovoljeni, kanabis, v katerem se nahajata, oziroma se iz njega pridobivata, pa ne.

Prvi predlog sprememb uredbe je z zdravstvenega ministrstva prišel novembra lani, slab mesec pred iztekom 60-dnevnega roka, ki mu ga je dal parlamentarni odbor. Ekstraktom konoplje in THC-ju so bili v drugi skupini dodani “vršički rastline konoplje,”  sama rastlina pa je še naprej ostala v prvi skupini. Šele po številnih posredovanih pripombah, ki so morale priti celo iz pravosodnih in represivnih vrst, je bilo ministrstvo prisiljeno nekoliko popustiti. V zadnjem predlogu se v 2. skupini nahaja celotna rastlina, tam pa ponovno najdemo navedno tudi konopljino smolo.*

Kompromisna rešitev bo na eni strani izpolnila zahteve zdravnikov in večjega dela politike, hkrati pa bo omogočala nadaljnjo prepoved in stigmatizacijo konoplje, ki se je na zdravstvenem ministrstvu bojda zaradi nadzora nikakor nočejo odreči. Dovoljena bo medicinska uporaba kanabisa, z  ohranitvijo na seznamu prepovedanih drog  pa ostaja konoplja nedovoljena. Situacije ne spremeni niti to, da konoplja nima potenciala droge in je namenjena nenevarni industrijski uporabi, hkrati pa ne ustreza strogim kriterijem pravilnika za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje.

Da je ohranjanje celotne rastline na seznamu prepovedanih drog v nasprotju z Enotno konvencijo Združenih narodov o mamilih in njenimi kasnejšimi dopolnili, na ministrstvu ne želijo priznati in ostajajo pri svojevrstnih intepretacijah. Toda dejstvo je, da v 1., 2., 3. ali 4. skupini prepovedanih drog konvencije iz leta 1961, konoplje ne boste našli, pač pa se tam nahaja kanabis, ki po terminologiji Združenih narodov označuje socvet konoplje. Slovenija je kot naslednica rajnke Jugoslavije konvencijo Združenih narodov iz leta 1961 prevzela, nikoli pa ni poskrbela za njen uradni prevod. V neuraden in do pred kratkim tudi na spletnih straneh pravno-informacijskega sistema dostopen prevod, kakor tudi v uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog, pa se je medtem namesto kanabisa prikradla kar cela rastlina konoplja.

Za težave s prevodom enotne konvencije in posledice zagotovo ni krivo zgolj zdravstveno ministrstvo, bi si pa lahko kot tisti resor, ki se z gandžo največ ukvarja, prizadeval za njihovo odpravo. Četudi je slovenski jezikovni tradiciji ob konoplji izraz kanabis morda nekoliko tuj, v Slovarju slovenskega knjižnega jezika že nekaj let najdemo dokumentom Združenih narodov ustrezen pomen. Na pomembnost doslednega prevzema terminologije iz mednarodnih listin pa nenazadnje opozarjajo tudi posamezni aktivisti, stroka in politične stranke. V skladu s tem bi se moral v Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog znajti kanabis, čemur se je z neposrečeno formulacijo  “standardizirani cvetni ali plodni vršički rastline konoplje”  ministrstvo skušalo približati v novembrskem predlogu. Rastlina bi morala biti v skladu s konvencijo iz uredbe umaknjena, in ne zgolj premeščena, kot je mogoče slišati iz večine zahtev, tudi  tistih s strani nekaterih strokovnih krogov.

Domača politika v odnosu do gandže spominja na trmastega otroka, ki stopica na mestu, posamezne drobne korake pa nejevoljno naredi šele ob vztrajni zunanji vzpodbudi. V tej maniri bo v treh letih od THC-ja, preko ekstraktov do celotne rastline, narejen korak k zdravstveni uporabi kanabisa, ki jo nato čaka še praktična uveljavitev. Izkušnje sosednje Hrvaške, ki je v polje tako imenovane medicinske konoplje stopila bolj odločno in v enem zamahu, nas učijo, da bo praktična uveljavitev dolgotrajna, draga in vsaj v začetku povezana z uvozom konoplje. Če od tu naprej zaključimo z gojenjem v Podalpju, ki se je prav tako pojavilo v jesenskih zahtevah dela politike - vsekakor bomo prej kot zdravila z domačega vrta, dočakali farmacevtskega vrtnarja. Po zadnjih namigih, povezanih z avstralsko-izraelskim podjetjem MGC Pharmaceuticals, ki naj bi se zanimal za pridelovanje kanabisove smole v Sloveniji, še toliko bolj verjetno.

*dopolnjeno.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

ja to je pa res edina rastlina v tej državi

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.