ŽVIŽGOFF

ŽVIŽGOFF

Aktualno-politična novica
6. 6. 2017 - 14:46
 / OFF

Spletni medij The Intercept je objavil zaupne dokumente ameriške državne varnostne agencije, krajše NSA, ki razkrivajo podrobnosti v zvezi z ruskimi kiber napadi na ameriške volilne sisteme. Domnevno hekanje naj bi se zgodilo avgusta in oktobra, tik pred ameriškimi predsedniškimi volitvami. Vlada bivšega predsednika Baracka Obame je mešetarjenja z volitvami sicer Rusijo obtožila že oktobra. Urad za domovinsko varnost je vdore v ameriške sisteme za registracijo volilcev pripisal ruskim strežnikom, za vdore pa ni neposredno obtožil ruske vlade. Nedavno razkriti dokumenti kažejo, da je NSA zdaj prepričana o neposredni vpletenosti Kremlja. Poleg tega poročilo NSA kaže, da so ruski hekerji več kot 100 volilnim uradnikom in zaposlenim na podjetjih za upravljanje volilnih strojev v 8 zveznih državah poslali maile, okužene z virusi. Poročilo sicer ne razkriva, kakšen vpliv je hekanje dejansko imelo na izid ameriških volitev. Zvezni biro za raziskovanje FBI je že izvedel preiskavo in odkril osebo za leakom. Pogodbeno delavko pri NSA Reality Leigh Winner so aretirali uro po objavi dokumentov na spletni strani The Intercept, krivdo pa je že priznala.

Na Bližnji vzhod. Sirske demokratske sile so s podporo Združenih držav Amerike pričele ofenzivo na Rako, prestolnico Islamske države v Siriji. Raka je pod nadzorom Islamske države od leta 2014, sirske demokratske sile pa s prebojem poskušajo že od novembra lani. ZDA so sicer prejšnji teden pričele z oboroževanjem kurdskih Ljudskih zaščitnih enot, ki tudi sodelujejo v boju za Rako. Oboroževanje je odobril ameriški predsednik Donald Trump v začetku maja, pri tem pa mu je ostro nasprotovala Turčija. V Raki je poleg okoli 3000 borcev Islamske države ujetih tudi 400 000 civilistov. V ponedeljek so zračni napadi koalicije s podporo ZDA ubili 21 civilistov, ki so bežali iz mesta.

Diplomatske spore med Saudovo Arabijo in Katarjem, ki so se mu pridružile mnoge države v regiji, skušata reševati Kuvajt in Turčija. Obe državi sta pozvali k mirnemu reševanju konfliktov, danes pa gre kuvajtski emir na pogovor v Saudovo Arabijo. Diplomatske stike so s Katarjem prvotno prekinile Saudova Arabija, Združeni Arabski Emirati, Bahrajn in Egipt, nedavno pa so se jim pridružili še Maldivi in Jemen. Filipinska vlada je začasno prepovedala pošiljanje filipinskih delavcev v Katar. Diplomatska kriza je ustavila velik del zračnega prometa v regiji, vmešale pa so se tudi banke iz treh držav, ki so začasno ustavile poslovanje s Katarjem. Več o arabskih sporih pa lahko izveste v današnjem Offsajdu ob petih.

Evropska unija bo združenim afriškim vojaškim silam v sahelski regiji namenila 50 miljonov evrov. Denar Evropska unija posveča boju proti oboroženim skupinam v regiji in nadzorovanju trgovine z ljudmi ter ilegalnih migracij. Združene sile pod imenom Sahel G-5 sestavljajo vojaki, policisti in civilisti iz Mavretanije, Malija, Čada, Burkine Faso in Nigra. Države so se za sestavo združenih sil odločile novembra 2015, letos marca pa so njihove vlade odobrile to odločitev. Na severu Malija je sicer že od leta 2013 prisotnih 3 tisoč francoskih vojakov in 12 tisoč vojakov Združenih narodov. Tam se borijo s pripadniki islamističnih in tuareških milic, nasilje pa se je razširilo tudi čez mejo, v Burkino Faso in Slonokoščeno obalo.

V Bratislavi je okoli 5 tisoč protestnikov k odstopu pozvalo notranjega ministra Roberta Kalinaka. Njihovim protestom so se pridružili tudi Slovaki, ki živijo v Pragi. Protestniki Kalinaka obtožujejo korupcije zaradi poslovnih vezi z nepremičninskim poslovnežem Ladislavom Basternakom, ki je osumljen goljufije in neplačevanja davkov. Kalinak ima v lasti 17 odstotkov enega izmed Basternakovih podjetij. Protestniki so hkrati k odstopu pozvali tudi šefa policije Tiborja Gasparja in tožilca Dušana Kovačika, zaradi njune neučinkovitosti pri boju proti korupciji. Neučinkovitost jima očitajo predvsem v povezavi z afero Gorila. Dokumenti slovaške obveščevalne agencije, ki so se znašli na spletu, so namreč razkrili, da je finančna skupina Penta med letoma 2005 in 2006 podkupovala politike. Zaradi afere Gorila so na Slovaškem potekali protesti že aprila.

V 39 španskih lukah so stavkali pristaniški delavci. Stavko so napovedali še za jutri in petek, prav tako pa za 5 dni v prihodnjem tednu. Ladje, namenjene v Španijo, so podjetja preusmerila na Portugalsko. Predsednik vlade Mariano Rajoy je v maju sprejel predlog Evropske unije o liberalizaciji dela v španskih pristaniščih. Spremembo je Španiji naložilo Evropsko sodišče, saj naj bi monopol sindikatov nad delovnimi mesti kršil svobodo podjetij. Predlog je kasneje ratificiral še španski parlament. V njem je odpravljena zahteva zaposlovanja sindikalnih delavcev, s tem pa je sektor odprt za konkurenčnost. Pristaniški delavci so od delodajalcev zahtevali, da z dogovorom zagotovijo varnost zaposlitev. Z delodajalci so dva tedna nazaj dosegli dogovor o ohranitvi 6 tisoč delovnih mest, v zameno za deset odstotno znižanje plač.

Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij je objavila letno poročilo za leto 2016. Povprečna prostorska stiska v slovenskih zaporih se je od leta 2015 zmanjšala za 6 odstotkov, še vedno pa so skupne kapacitete zaporov zasedene do 103 odstotke. Zasedenost se je občutno povečala v ženskem zaporu na Igu in sicer iz 87 na 108 odstotkov. Poleg iškega so najbolj zasedeni zapori na Dobu, v Novem mestu in Mariboru. Generalni direktor uprave je izpostavil, da so uspeli ustaviti trend upadanja števila zaposlenih, se pa še vedno soočajo s pomanjkanjem. Varnostne razmere v zaporih so bile kljub pomanjkanju zaposlenih stabilne.

 

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.