Argentinski "Macri OFF"

Twitter je vložil tožbo proti ameriški vladi. Ministrstvo za domovinsko varnost je Twitterju z uredbo odredilo, naj razkrije identiteto uporabnika, kritičnega do ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Uredba ministrstva je prvi poskus vlade, da s svojimi pooblastili razkrije identiteto anonimnega kritika. Vsebina tvitov kritičnega uporabnika razkriva, da gre za uslužbenca oddelka za državljanstvo in imigracije Ministrstva za domovinsko varnost. Tožba Twitterja proti ameriški vladi bo služila kot precedens v sporih o zasebnosti med Silicijevo dolino in Washingtonom. Podjetje Apple leta 2016 preiskovalnim organom ni omogočilo dostopa do telefona, katerega lastnik je bil strelec v napadu v San Bernardinu, prav tako pa FBI-ju ni omogočilo vgrajevanja programske opreme, ki bi omogočala vdiranje v telefone. Zadnji večji WikiLeaksov dokument je sicer razkril, da ameriška centralna varnostna agencija CIA tako ali tako ima in uporablja ustrezna orodja za vlamljanje v pametne telefone, tablice, računalnike in televizije.

Združene države Amerike so prvič neposredno napadle sirske vladne sile predsednika Bašarja al-Asada. Tarča raketnega napada je bilo sirsko letalsko oporišče Shayrat v bližini mesta Homs na zahodu države. 60 raket Tomahawk so ameriški generali usmerili proti zakloniščem, radarjem in nadzornemu stolpu. Pri tem je po poročanju sirske vojske umrlo vsaj šest ljudi. Ameriški predsednik Donald Trump kot upravičen povod za napad navaja nedavno domnevno sirsko uporabo strupenega plina proti upornim milicam. Napad je Trump sprožil, še preden so bile zaključene preiskave o odgovornosti za uporabo kemičnega orožja. Napad so podprle države članice zveze NATO, vključno s Turčijo, Avstralijo in Izraelom ter Savdsko Arabijo. Rusija in Iran pa ZDA obtožujeta kršenja mednarodnega prava. Rusija je tudi prekinila dogovor o izogibanju incidentom v sirskem zračnem prostoru, ki ga je z ZDA podpisala leta 2015.

Približno 100 Nizozemcem je onemogočen izstop iz Turčije. Kot poroča nizozemsko zunanje ministrstvo, gre za ljudi z nizozemskim in turškim državljanstvom, ki so bili javno kritični do turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Za izstop najmanj desetih državljanov se nizozemsko zunanje ministrstvo s turško vlado pogaja že dalj časa. Domnevno naj bi bili povezani tudi z gülenističnim gibanjem, ki ga turški predsednik krivi za državni udar julija 2016. S podobnimi težavami, kot jih imajo nizozemsko turški državljani, se spopadajo tudi švicarski, avstrijski in nemški Turki. Diplomatski spori med Turčijo na eni in državami članicami Evropske unije na drugi strani trajajo že dalj časa. Turčija Evropski uniji očita predvsem nemško in nizozemsko prepoved zborovanj podpornikov predsednika Erdogana.

Grčija in Trojka sta dosegli dogovor o reformah in nadaljnjih posojilih grški državi v vrednosti sedmih milijard evrov. Reforme v vrednosti dveh odstotkov bruto domačega proizvoda, ki se jih Grčija zavezuje izvesti do konca leta 2019, med drugim vključujejo pokojninsko reformo in razširitev davčne osnove. Grčija mora do aprila Evropski centralni banki izplačati 1.3 milijarde evrov, do julija pa še nadaljnje štiri milijarde. Dokončni dogovor o podrobnostih reform pogajalce še čaka.

Od danes naprej velja zakonodaja Evropske unije, ki od držav članic na obrobju schengenskega območja zahteva sistematično preverjanje vseh ljudi, ki izstopajo in vstopajo v območje. Zakonodajo so države članice sprejele mesec nazaj. Evropska unija je varnostni ukrep sprejela kot odgovor na teroristične napade v Evropi. Od držav članic se pričakuje, da bodo na mejah v register vpisovale osebne podatke in osebne dokumente vseh ljudi, ki prečkajo mejo. Prejšnja zakonodaja je zahtevala take ukrepe le za ljudi, ki niso državljani Evropske unije.

V Argentini so sindikati včeraj izvedli splošno stavko, s katero so zahtevali povišanje plač v skladu z inflacijo. Sindikati poročajo, da se je stavke udeležilo 90 odstotkov vseh delavcev. Argentina je imela v letu 2016 40 odstotno inflacijo, za leto 2017 pa je napovedana 20 odstotna. Argentinski predsednik Mauricio Macri, ki je bil izvoljen decembra 2015, ko je bila argentinska ekonomija v slabem stanju, je s svojimi ukrepi še povečal stopnjo revščine. Macri je ukinil reguliranje valute in trgovanja, omejil je državno porabo, med drugim je ukinil nadomestila za plin. Trenutna splošna stavka je prva taka stavka v mandatu predsednika Macrija. Na isti dan, kot je potekala stavka, je Macri v Buenos Airesu pozdravil poslovneže na prvem dnevu Svetovnega gospodarskega foruma za Latinsko Ameriko.

V Južnoafriški republiki se v večjih mestih zbira več kot 30.000 protestnikov proti predsedniku Jacobu Zumi. Proti predsedniku se vrstijo obtožbe o korupciji, v glavnem mestu Pretoriji ga več tisoč protestnikov obtožuje podreditve državnega aparata in državnega premoženja. V Johannesburgu policija protestnike zaustavlja s solzilcem in gumijastimi naboji. Kot smo poročali v sredo, sta podporo predsedniku odrekla zveza sindikatov Cosatu in Južnoafriška komunistična partija. Poleg tega ga tudi znotraj vladajoče stranke Afriškega narodnega kongresa zapuščajo nekateri vplivni posamezniki, kot je podpredsednik Cyril Ramaphosa. Protesti in spori znotraj koalicije se stopnjujejo po Zumovi odstavitvi finančnega ministra Pravina Gordhana, ki se je zgodila prejšnji teden.

Protesti proti novoizvoljenemu predsedniku Aleksandru Vučiću se stopnjujejo tudi v Srbiji. Študentskim in delavskim organizacijam se bosta na jutrišnjem protestu v Beogradu pridružila tudi sindikata vojske in policije. O povezovanju kolektivov poroča Katarina Antonić s študentske organizacije Studentski pokret Novi Sad:

Izjava.

Več o srbskih protestih v današnjem Kultivatorju ob peti uri.

OFF sta pripravila vajenec Martin in Lana.