Avtopralniški OFF

Avtopralniški OFF

Aktualno-politična novica
testiranje emisijskih izpuhov
13. 7. 2017 - 15:00
 / OFF

Nekdanji brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je zaradi korupcije obsojen na 9,5 let zapora. Sodišče ga je spoznalo za krivega prejetja nekaj več kot milijona dolarjev podkupnine v obliki prenove luksuznega stanovanja, ki jo je dobil v zameno za uspešne pogodbe državnega naftnega podjetja Petrobras. V tako imenovani “aferi avtopralnica” je bilo obtoženih več kot 90 brazilskih politikov in pomembnih podjetnikov.

LulaLula se bo na obtožbo pritožil, saj gre po njegovem mnenju za politično motiviran proces. Lula je sicer napovedal svojo kandidaturo na predsedniških volitvah naslednje leto, a bo moral prej v pritožbenem postopku dokazati svojo nedolžnost. Priljubljenost, ki jo je pridobil med letoma 2003 in 2011, ko je predsednikoval Braziliji, ga uvršča med favorizirane kandidate na prihajajočih predsedniških volitvah. Svoj mandat je osnoval na močnih socialnih programih, ki so v Braziliji mnogim pomagali, da se izkopljejo iz revščine.

Ostajamo pri avtopralnicah, tistih za luksuzne avtomobile. V podobno afero kot Volkswagen se je s prilagajanjem količine izpustov zapletel še en nemški proizvajalec avtomobilov - koncern Daimler. Pod njegovo okrilje sodita tudi znamki Mercedes-Benz in Smart, katerih vozila so glavna tarča preiskave, sicer pa Daimler slovi kot največji svetovni proizvajalec tovornih vozil. Prekomerno količino emisij naj bi izpuščali modeli Merzedes C, E in R z dizelskimi motorji. Število prodanih goljufivih avtomobilov se ocenjuje na milijon.

Nemški proizvajalec avtomobilov naj bi sicer že lansko leto v sodelovanju z Zveznim motorno-transportnim uradom odpoklical 247 tisoč vozil. Razlog naj bi lani ležal v programski opremi, ki naj bi preprečevala okvaro motorja. Da pa bi razlog utegnil biti drugje, nakazuje preiskava proti dvema članoma ekipe, ki sta izdelala programsko opremo, ki je zaznala, kdaj je avtomobil na testiranju za emisije in prilagodila moč motorja.

Ameriški telekomunikacijski gigant Google se je skozi šivankino uho izmuznil plačilu 1,1 miljarde evrov neplačanih davkov v Franciji. Administrativno sodišče je na podlagi zakona iz leta 1928 odločilo, da multinacionalki ni treba plačati davkov na dobičke iz oglaševanja, ker nima svojega sedeža v Franciji. Francosko finančno ministrstvo načrtuje pritožbo, ki bi omogočila izterjavo med letoma 2005 in 2010 neplačanih davkov.

Spodnji dom poljskega parlamenta je sprejel reformo sodnega sistema, ki določa, da bo 15 od 25 članov sodnega sveta izbral parlament. Člane sodnega sveta trenutno izvolijo sodniki. Sodni svet izbira sodnike na vseh nivojih sodnega sistema na Poljskem. Opozicija ter nevladne organizacije s področja človekovih pravic so reformo označile za sporno, saj briše meje med posameznimi vejami oblastmi, in opozarjajo na politizacijo sodnega sistema. Reformo mora potrditi še zgornji dom poljskega parlamenta, nato pa ga podpisati še predsednik Andrzej Duda. Slednje najverjetneje ne bo problem, saj je zaveznik vladajoče stranke Zakon in pravičnost, ki je reformo predlagala.

Kot 24. država na svetu je Malta legalizirala poroke istospolnih parov. Zakon je malteški parlament potrdil z veliko večino 66 proti 1 - zanj so glasovali poslanci vladajoče Stranke dela in opozicijska desnosredinska Nacionalna sila. Besedi mož in žena bo v malteških poročnih listih nadomestila beseda zakonec, besedi oče in mati v rojstnih listih pa beseda starš.  Malta tako nadaljuje strmo vzpenjanje na področju pravic LGBT populacije in uvaja nove spremembe na področju družinskega prava. Leta 2011 so malteški zakonodajalci uvedli ločitveni postopek, tri leta kasneje pa so uvedli civilno poroko. Lansko leto so prepovedali program spremembe družbenega spola, ki je “odpravljal” homoseksualnost. Malta pa še vedno ostaja edina država Evropske unije, kjer je splav povsem prepovedan.

Velika parlamentarna večina je izglasovala svojo razpustitev v Avstriji. S tem so poslanci dali zeleno luč predčasnim parlamentarnim volitvam, ki se imajo predvidoma zgoditi 15. oktobra, potem ko datum potrdita še vlada in parlamentarna komisija. Do nesoglasij v veliki koaliciji med Socialno demokracijo in Avstrijsko ljudsko stranko je prišlo po odstopu Reinholda Mitterlehnerja z vodilnega položaja slednje. Na mestu predsednika ljudske stranke ga je nadomestil Sebastian Kurz, ki je politiko stranke zasukal bolj v desno. Avstrijski parlament pa še ni zaključil s svojim delom. 20. septembra bo razpravljal in glasoval o spremembah varnostne zakonodaje, ki povečuje nadzor.

Državna sekretarka Velike Britanije Amber Rudd je izjavila, da vlada ne bo v celoti razkrila vsebine poročila o financiranju ekstremističnih skupin na otoku. Kritiki očitajo, da je razlog v zaščiti Saudove Arabije, ki je pomemben zaveznik Velike Britanije, predvsem pa odličen kupec orožja. Spomnimo na nedavno sodbo višjega sodišča, da se izvoz orožja v to zalivsko državo lahko nadaljuje. Uradna razlaga za nerazkritje navaja državno varnost in veliko količino osebnih podatkov. Pripravo poročila je leta 2015 zahteval takratni premier David Cameron, njegova vsebina pa je zanimanje javnosti vzbudila po letošnjih napadih s tovornjaki v Londonu in bombnem napadu v Manchestru. Javni del poročila razkriva, da so glavni vir ekstremističnih organizacij anonimne donacije posameznikov. Tuja podpora naj bi zagotavljala zgolj vire za študij skrajno konzervativne islamske literature.

Evropska komisija predlaga, da se končajo disciplinski postopki proti Grčiji, sprejeti zaradi visoke zadolženosti. To bo Grčiji omogočilo, da se vrne na trg obveznic, na katerem ni prisostvovala vse od začetka finančne krize leta 2009 z izjemo leta 2014, ko je izdala dve seriji obveznic. Grški proračun je imel lansko leto presežek v višini 0,7 odstotka brutodomačega proizvoda, letos pa naj bi po napovedih beležil 1,2 odstotka primankljaja. To ustreza proračunski vzdržnosti, predpisani s strani Evropske komisije, ki od držav članic zahteva, da so primanjkljaji manjši od 3 odstotkov. Grški premier je predlog komisije pozdravil z upanjem, da bo Grčija program reševanja javnih financ zaključila z avgustom prihodnje leto.  

Malce manj pa je Evropska komisija zadovoljna nad Slovenijo. Ker naši zakonodajalci niso pravočasno vpeljali vseh ukrepov za vodenje stroge fiskalne politike, je Evropska komisija proti Sloveniji na Sodišču Evropske unije sprožila postopek. Fiskalni ukrepi, predvideni s strani komisije, so predvsem pravočasna objava javnofinančnih podatkov, uvedba nacionalnih fiskalnih pravil, krepitev srednjeročnega proračunskega načrtovanja ter izboljšanje zanesljivosti in preglednosti makroekonomskih ter proračunskih napovedi. Evropska komisija je ukrepe predpisala leta 2011 in državam članicam naročila njihovo sprejetje do konca leta 2013. Slovenija je v letu 2014 že prejela en opomin.

Ustavno sodišče je zavrglo pobudo za oceno ustavnosti zakona o investiciji podjetja Magna Steyr v Hočah, znanega tudi kot Lex Magna. Zakon predvideva možnost razlastitve kmetov, ki imajo na tem območju obdelovalno zemljo, v primeru, da pogovori o nadomestnih zemljiščih propadejo. Pobudo so vložili Bojan Požar in trije kmetje, ki obdelujejo tamkajšnjo zemljo. Ustavno sodišče je odločilo, da pobudniki ne izkazujejo neposrednega pravnega interesa in da bodo ustavnost zakona lahko izpodbijali v teku razlastitvenega postopka, v kolikor do njega pride.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.