BazenOFF

BazenOFF

Aktualno-politična novica
9. 6. 2017 - 15:00
 / OFF

Na britanskih parlamentarnih volitvah so torijci izgubili večino v parlamentu. Konservativci s 318 osvojenimi sedeži ne bodo mogli sami oblikovati vlade. V primerjavi s prejšnjimi volitvami so izgubili skupno 12 sedežev, laburisti pa so pridobili 31 sedežev. Volitve, ki jih je predsednica vlade Theresa May sklicala aprila, se tako niso odvile po pričakovanjih konservativcev. Laburisti so osvojili skupno 262, Škotska nacionalna stranka 35, Liberalni demokrati 12, irski unionisti 10, irska Sinn Fein 7, velški Playd Cumry 3, Zeleni pa 1 sedež. Edina možnost za sestavo koalicije se kaže med torijci in severnoirsko unionistično stranko DUP, ki je osvojila deset sedežev. Predsednica vlade Theresa May je že napovedala sodelovanje z omenjeno stranko. Koalicijske vlade v Združenem kraljestvu so sicer redkost. Koalicija z laburistično stranko na čelu ni mogoča, tudi če bi si Liberalni demokrati premislili glede vstopa v kakršnokoli koalicijo. Stranka UKIP ni osvojila nobenega sedeža v parlamentu. Torijci so določene sedeže pridobili predvsem na račun nekdanjih volilcev UKIP. Predsednik stranke Paul Nuttall je že odstopil s svoje funkcije. O britanskih volitvah bomo govorili tudi v današnjem Kultivatorju ob petih.

Regionalna vlada v Kataloniji je napovedala referendum o katalonski neodvisnosti. Ta naj bi se odvil letos oktobra. Španska vlada zavrača legitimnost takega referenduma. Katalonija se že dolga leta bori za neodvisnost. Zadnji referendum o katalonski osamosvojitvi od Španije se je odvil 9. novembra 2014. Špansko ustavno sodišče ga je nekaj dni, preden bi se moral odviti, razglasilo za protiustavnega. Takratni predsednik katalonske vlade Artur Mas se je kljub odločitvi sodišča odločil, da referendum izvede s pomočjo prostovoljcev. Takrat se je za neodvisnost odločilo 80 odstotkov Kataloncev. Marca letos je bil takratni predsednik katalonske vlade Mas obsojen neupoštevanja sodbe ustavnega sodišča, kaznovan pa je bil s prepovedjo opravljanja javne funkcije za dve leti. Sedanjemu predsedniku katalonske vlade grozijo podobne sankcije v primeru, da se referendum izvede. Španska vlada ima prav tako ustavno pravico, da prepreči referendum z vmešavanjem v avtonomnost regionalne vlade.

Nekdanji direktor ameriškega zveznega preiskovalnega urada, krajše FBI, James Comey se je včeraj zglasil na zaslišanju v kongresu ZDA. Comeyja je 9. maja s funkcije razrešil ameriški predsednik Donald Trump. Comey je na kongresnem zaslišanju povedal, da ga je ameriški predsednik večkrat opozoril, naj opusti preiskavo o pogovorih med nekdanjim svetovalcem za nacionalno varnost Michaelom Flynnom in predstavniki ruske vlade. Flynna je sicer Trump po obtožbah odpustil. Hkrati je Comey povedal, da ga je Obamova administracija v predvolilni kampanji prosila, naj o preiskavi Hillary Clinton ne govori kot o preiskavi, ampak o zadevi. Trumpova administracija je podala različne kontradiktorne razloge za razrešitev Comeya, 11. maja pa je Trump v intervjuju za NBC potrdil, da je bil Comey odpuščen zaradi preiskave o vpletenosti Rusije v ameriške volitve. Po Trumpovih besedah je bil razlog “this Russia thing”.

Japonski parlament je soglasno sprejel posebni zakon, ki japonskemu cesarju Akihitu omogoča odstop s prestola. Akihito je lani avgusta izrazil željo po odstopu in predaji prestola svojemu sinu Naruhitu. Zakon omogoča odstop samo za trenutnega cesarja, ne pa tudi za prihodnje. Japonska vlada ima po novem zakonu možnost, da določi datum odstopa cesarja največ tri leta po odločitvi. Odstop cesarja Akihita bi bil prvi tak odstop na Japonskem v zadnjih dvesto letih. Parlament je prav tako v dodatku k zakonu predlagal vladi, naj preuči možnost nadaljevanja kraljeve linije po ženski strani. Najstarejše cesarstvo na svetu ima samo še 19 živečih članov kraljeve družine. Japonska zakonodaja ne dovoljuje ženskih naslednic prestola, niti ne šteje potomcev po ženski strani za člane kraljeve družine.

Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo gradivo za javno razpravo o Energetskem konceptu Slovenije. Javna razprava o Energetskem konceptu se bo sicer odvila letos jeseni. Vsebino gradiva povzame Izidor Ostan Ožbolt iz Študentskega društva Iskra:

Izjava

Na gradivo so se že odzvali v Sindikatu kulture in narave Slovenije Glosa, v študentskem društvu Iskra, društvu Gibanje za dostojno delo in socialno družbo ter Sindikatu prekarcev. Točke, ki so se organizacijam zdele problematične, povzame Ožbolt:

Izjava

V Slovenskih Konjicah bo občina zaradi pomanjkanja sredstev za prenovo zaprla priljubljeni javni bazen. Odločitev župana je pri občanih naletela na glasno nasprotovanje. Razlog za zapiranje bazena pojasni občinski svetnik Jernej Štromajer:

Izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.