More Opium OFF

More Opium OFF

Aktualno-politična novica
ameriški heroin off
31. 8. 2017 - 15:00
 / OFF

Ameriška vojska je potrdila povečanje števila ameriških vojakov v Afganistanu z dosedanjih 8400 na 11000 vojakov. Prisotnost ameriške vojske v tej srednjeazijski državi je sicer močnejša, kot kažejo javne številke, saj je neznano število vojakov označenih kot začasnih, zaradi česar niso všteti v uradno število. V državi deluje tudi več ameriških privatnih vojska. Združene države Amerike so v Afganistanu pod operacijo Operation Enduring Freedom vse od leta 2001, ko so s pomočjo sil Nata začele najdlje trajajočo vojno v zgodovini Združenih držav Amerike. Deklarirane naloge ameriške vojske so boj proti Al-Kaidi in v zadnjem času predvsem talibom ter Islamski državi. Poleg tega operacija vključuje urjenje in svetovanje afganistanski vladni vojski, plan rekonstrukcije infrastrukture ter boj proti proizvodnji mamil. Za vse to so ZDA v sedemnajstih letih namenile več kot 117 milijard dolarjev, kljub temu pa so pri doseganju ciljev svojih nalog docela neuspešne. Neuspeh ameriških operacij je morda najbolj viden pri ustavljanju trgovine z drogami, za kar so ZDA namenile več kot 8,5 milijard dolarjev. Afganistan je namreč država, v kateri je proizvedeno približno 80 odstotkov vsega heroina na svetu. Kljub temu, da ZDA za to krivijo talibe, pa je opazen enormen trend povečanja produkcije opija šele v času od leta 2001, torej od leta, ko je v Afganistanu prisotna ameriška vojska. Kot je navedeno v raziskavi ene agencij Združenih narodov z naslovom “Afghanistan Opium Survey 2016”, se je od leta 2001 produkcija opija povečala za 25-krat, s 185 ton na 4800 ton.

Na skrajnem vzhodu azijske celine pa se Japonska, dolgotrajna zaveznica Nata, odziva na domnevno grožnjo Severne Koreje. Japonsko obrambno ministrstvo je zahtevalo povečanje vojaškega proračuna za 160 milijonov dolarjev na skupno rekordnih 48 milijard dolarjev. Večji proračun si na obrambnem ministrstvu želijo, ker planirajo nakup dodatne tehnologije za prestreganje raket. Velik del dodatnega denarja bo v primeru odobritve namenjen izdelavi ladijskih protiraketnih sistemov SM-3 Block IIA, ki jih je Japonska razvila v sodelovanju z ZDA, in kopenske obrambe PAC-3 MSE. Japonsko naj bi skrbeli raketni poskusi Severne Koreje, manj pa jo seveda skrbijo vojaške vaje ZDA in Južne Koreje, ki se v Južni Koreji zaključujejo danes.

Šest globalnih bank je začelo s sodelovanjem v projektu za uporabo nove digitalne valute za finančne transakcije prek tehnologije blockchain. Blockchain je tehnologija oziroma veriga algoritmov, ki omogoča menjavo in preverjanje nekaterih kriptovalut, med drugim bitcoina. Šest bank, med katerimi so Barclays, Credit Suisse in Canadian Imperial Bank of Commerce, se je pridružilo projektu razvoja finančnega instrumenta Utility Settlement Coin. Razvoj vključuje tudi dogovore s centralnimi bankami. Instrument, ki temelji na zagonskem podjetju Clearmatics, finančnim institucijam omogoča plačilo za obveznice in delnice, ne da bi se pri tem zanašale na tradicionalni denar. To pomeni predvsem hitrejše in lažje finančne transakcije, saj bo nova oblika digitalne valute lahko hitreje direktno pretvorjena v denar na centralnih bankah. Več o delovanju tehnologije blockchain in kriptovalutah lahko slišite v zadnjem Tehno klistirju.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ustanovil Predsedniški svet za Afriko, ki bo predsedniku svetoval glede odnosov z afriškimi državami. 11-članski svet bo domoval v Elizejski palači in naj bi prevzel dejavno vlogo pri tvorjenju francoske zunanje politike v Afriki. V preteklosti je Francija politiko do svojih nekdanjih afriških kolonij že vodila neposredno iz Elizejske palače v okviru politike, poznane kot Francafrique. S to prakso je prenehal nekdanji predsednik Francois Hollande, ki je vodenje te politike prenesel pod zunanje ministrstvo in tako vsaj simbolno prekinil s kolonialnim odnosom do nekdaj francoske Afrike.

Zvezno sodišče glavnega mesta Brazilije je odločilo, da je predsednik Michel Temer prekoračil svoja pooblastila, ko je z dekretom omogočil rudarjenje privatnih podjetij na zaščitenem območju Renca. Pred tem so lahko na območju, ki obsega 46.000 kvadratnih kilometrov, rudarila zgolj državna podjetja. Temer trdi, da bi s povečanjem izkopa bakra, zlata in mangana na zaščitenem ozemlju, ki leži na delu  Amazonskega gozda na severu Brazilije, zagnal brazilsko ekonomijo. Okoljevarstveniki in zagovorniki pravic staroselcev pa povečanemu izkopu nasprotujejo. Zvezno sodišče je po pritožbi odločilo, da se na podlagi dekreta nadaljnji ukrepi oblasti ne smejo izvajati. Spremembe pri zaščiti ozemlja morajo po mnenju sodišča namreč biti odobrene s strani parlamenta. Več o okoljskem stanju v brazilskem Amazonskem gozdu pa v včerajšnji Južni hemisferi.

 

Za konec pa še poletni dodatek kulturne redkacije. Danes ob 19. uri je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, krajše MAO, otvoritev projekta, ki nastopa kot spremljevalni projektu Bienalu industrijskega oblikovanja, krajše BIO 21; ta projekt se imenuje Simbiocen: odkritje novih krajin sobivanja. Več o Simbiocenu pove ena izmed dveh avtorjev razstave Gaja Mežnarić Osole.

Izjava

Kakšne materiale sta uporabljala in zakaj, s kakšnim namenom? O tem več še drugi avtor Andrej Koruza.

Izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.