OFF izrednosti

OFF izrednosti

Aktualno-politična novica
24. 5. 2017 - 15:00
 / OFF

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je sprejel volilna pravila in tako začel projekt vzpostavitve ustavodajne skupščine. Gre za poskus umiritve politične krize, ki državo pesti že vse od parlamentarnih volitev leta 2015. Ustavodajna skupščina naj bi imela moč preobraziti temelje družbene ureditve. Sestavljalo naj bi jo 540 ljudi, več kot polovica članov bi predstavljala različne samoupravne skupnosti, kot so kmetje, delavci, študenti. Ostali bi bili izvoljeni na lokalnih volitvah. Desničarska opozicija planu nasprotuje, saj da gre za poskus izločitve strank iz političnega procesa.

Na južnem filipinskem otoku Mindanao po dekretu predsednika države Rodriga Duterteja velja izredno stanje. Razglas slednjega sledi zasedbi mesta Marawi s strani militantnih islamističnih skupin Abu Sayyaf in Maute. Skupini sta povezani z Islamsko državo. Vladne sile še vedno napadajo položaje islamskih borcev.

Izredno stanje pa je razglasila tudi britanska premierka Theresa May. Gre za spremembo oznake varnostnega stanja iz “resno” v “kritično”. Povod za njeno odločitev je bil bombni napad na koncert pop pevke Ariane Grande. Posledično bo na ulice poslala okrog 5000 pripadnikov vojske in večje število rezervnih policistov. Vojska naj bi bila zadolžena zgolj za varovanje nekatere ključne infrastrukture in javnih prireditev, s tem pa bi teh nalog razbremenili policiste in jim omogočili pogostejše patruljiranje. Ukrep pojasni Hannah Conway, politologinja in nekdanja sodelavka Radia Študent.

Izjava

Conway spregovori tudi o vplivu izrednega stanja na bližajoče predčasne volitve 8. junija.

Izjava

Zvok vojaških škornjev na civilnih površinah pa je všeč tudi sveže izvoljenemu francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu. Ta si namreč prizadeva podaljšati izredno stanje vsaj do 1. novembra. Trenutno izredno stanje velja do 15. julija. Če parlament to odobri, bo šlo že za šesto podaljšanje. Francija je namreč pod izrednim stanjem že od novembra 2015. Macronova vlada pripravlja tudi sveženj ukrepov, ki bi protiteroristično zakonodajo še zaostrili in omogočili večje poseganje represivnih organov v zasebnost.

Vojaško zavezništvo NATO je sklenilo, da se bo sodelovanje z nečlanicami odslej presojalo na individualni bazi. Odločitev vrha zveze prihaja kot rešitev težave, ki jo je povzročilo zaostrovanje odnosov med Turčijo in Avstrijo. Meddržavne sovražnosti so namreč povzročile, da je Turčija blokirala sodelovanje z vsemi nečlanskimi, a partnerskimi državami. Turčija še vedno vztraja, da Avstrija ne sme sodelovati pri vojaških vajah alianse, kljub temu, da Avstrija s 500 vojaki na primer že sodeluje na kosovski misiji.

V Avstraliji so se na trodnevem srečanju pred goro Uluru zbrali voditelji staroselcev. Razpravljali bodo o formalnem priznanju Aboridžinov in Otočanov Torresovih ožin. Rezultati srečanja 200 delegatov, ki sledi več manjšim konvencijam po celi državi, bodo junija predani avstralskemu političnemu vrhu. Staroselci si želijo priznanje v ustavi. Na zbor sta bila povabljena tudi predsednik vlade Malcolm Turnbull in vodja opozicije Bill Shorten, ki pa sta povabilo hvaležno odklonila, češ da ne želita motiti razprave.

Piranski svetniki so soglasno podprli sklep o uveljavitvi predkupne pravice za 15,23 odstotka Aerodroma Portorož, ki ga prodaja finančni holding Istrabenz. Za ta delež bo morala občina Istrabenzu odšteti 85.000 evrov. Predkupno pravico naj bi uveljavil tudi drugi lastnik, srbski poslovnež Miodrag Kostić. Občina načrtuje infrastrukturno nadgradnjo. Razloge za nakup dodatnega deleža pojasni Slavica Tucakov z Občine Piran.

Izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Ma se širi ta izrednost, kot ribje jajčece.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.