OFF Junckerjeve petke

Aktualno-politična novica
1. 3. 2017 - 14.52
 / OFF

Predsednik Evropske Komisije Jean Claude Juncker je predstavil belo knjigo o prihodnosti evropske integracije po britanskem izstopu. Ta predlaga pet možnih scenarijev. Prva možnost je, da preostalih 27 članic Evropske unije nadaljuje s delom kot do sedaj. Druga možnost je, da se Evropska unija posveti izključno enotnemu trgu, prostemu pretoku kapitala in dobrin, medtem ko na drugih področjih prepusti več pristojnosti nacionalnim državam. Tretja možnost je ustvarjanje tako imenovanih koalicij voljnih, ki bi pomenila, da bi se pri reševanju določenih vprašanj tesneje povezale le držav, ki za to izkazujejo interes, ostale pa bi se lahko temu odpovedale. Ta možnost bi ustvarila Evropsko unijo več hitrosti. Četrto možnost, ki je bojda Junckerju najbližje, determinira načelo “delati manj, a bolj učinkovito”. Peta možnost pa gre v smeri večje integracije na več področjih oziroma tako imenovane federalizacije. Kritiko so predlogi že izzvali pri vzhodnih državah Evropske unije, predvsem pri Poljski in Madžarski, ki trdita, da je cilj predlogov utrditi federalistično francosko-nemško jedro Evropske unije. Junckerjevih pet točk bo izhodišče za pogovore 25. marca ob 60. obletnici Rimske pogodbe, ko se bodo voditelji Evropske unije srečali neformalno.

Ostajamo v političnem središču Evropske unije. Pravni komite Evropskega parlamenta je z 18 proti 3 glasovom izglasoval dvig imunitete francoske evropske poslanke Marine Le Pen, predsednice desne francoske stranke Front National. Dvig imunitete morajo formalno potrditi še poslanci Evropskega parlamenta. Odločitev komiteja je sledila zahtevi francoskega tožilstva, ki je decembra 2015 Le Pen pričelo preiskovati zaradi objave nazornih nasilnih fotografij na socialnem omrežju Twitter. Kot poslanka Evropskega parlamenta Le Pen uživa imuniteto pred sodnim preganjanjem, vendar se ta pravica navezuje le na delo, ki ga opravlja v Evropskem parlamentu in se na prošnjo ustrezne državne avtoritete lahko ukine.

Še v federalistično jedro Evropske unije. V Nemčiji se vrstijo solidarnostni protesti v podporo nemško-turškemu novinarju Denizu Yucelu, dopisniku nemškega časopisa Die Welt, ki je bil v Turčiji aretiran na podlagi obtožbe, da je sodeloval s terorističnimi organizacijami. Yucel je nekaj dni pred aretacijo objavil članek, v katerem je poročal o vdoru v e-mail turškega ministra za energijo Berata Albayraka. Zaslišan je bil tudi zaradi intervjuja, ki ga je opravil s Kurdsko Delavsko Stranko PKK, ki je v Turčiji prepovedana in obravnavana kot teroristična stranka. Nemška vlada je aretacijo novinarja ostro obsodila, nemški zunanji minister pa je turškega veleposlanika v Nemčiji poklical na zagovor.

Mednarodni olimpijski komite se je v sodelovanju z nevladnimi organizacijami zavezal k večji zaščiti človekovih pravic v mestih, ki gostijo Olimpijske igre. Komite je ponovno sestavil pogodbo za mesto, ki bo leta 2024 gostilo Olimpijske igre. Pogodba od države gostiteljice zahteva spoštovanje mednarodnih standardov na področju človekovih in delavskih pravic, pravice do prebivališča in boja proti korupciji. Pri sestavi dokumenta so sodelovale tudi organizacije Amnesty International, Transparency International in Human Rights Watch. Z revizijo pogodbe se je komite odzval na očitke, ki so sledili Olimpijskim igram v Sočiju in Pekingu, kjer je prihajalo do zlorab delovne sile in deložacij prebivalstva za potrebe prireditev. Ni pa jasno, kako bo izpolnjevanje omenjenih standardov nadzirano in kakšne sankcije bi lahko sledile v primeru njihovih kršitev.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal umik zakona, ki prepoveduje nakup orožja za duševno bolne. Prepoved nakupa orožja za tiste, ki prejemajo socialno podporo zaradi hujših duševnih bolezni, je Obamova vlada sprejela 19. decembra 2016. Za sprejetje zakona se je Obama zavzemal vse od množičnega poboja v osnovni šoli Sandy Hook leta 2012, z zakonom pa bi nakup orožja otežili približno 75 tisoč ljudem. Ameriški je kongres je preklic zakona izglasoval pred dvema tednoma, potrebno pa je bilo še soglasje predsednika.

Milijon uslužbencev indijskih bank je včeraj stavkalo. Med stavko ni bilo mogoče opravljati nobenih transakcij. Uslužbenci tujih, privatnih in državnih bank so stavkali proti demonetizaciji določenih bankovcev, privatizaciji bank, najemanju tujih delavcev in uničevanju indijske ekonomije. Predstavniki osmih sindikatov indijskih bančnih uslužbencev so zahtevali tudi plačevanje opravljenih nadur in bolj dostojno plačilo za delo. Sindikati od vlade zahtevajo, da se bolj resno odzove na krizo v bančnem sistemu. Slaba posojila trenutno v indijskem bančnem sistemu predstavljajo 5 odstotkov vseh posojil, od septembra 2008 pa je ta številka zrasla za 3 odstotke. Sindikati očitajo, da slaba posojila izhajajo iz koruptivnih poslov in da bi nereševanje tega problema utegnilo priprljati do razprodaje indijskih bank tujcem. Dodaten kaos v bančnem sistemu je povzročil ukrep indijske vlade, ko je ta novembra 2016 iz obtoka umaknila vse bankovce za 500 in 1000 rupij.

Predlog za uvedbo prednostnega dispečiranja za TEŠ 6 je bil umaknjen iz novele Energetskega zakona, ki bo v javni obravnavi do 7. marca. Predlog bi uvedel obvezni prispevek za vse končne odjemalce električne energije, ki bi ga plačevali glede na mesečno porabo energije. Prednostno dispečiranje in njegove negativne posledice razloži okoljski aktivist Izidor Ostan Ožbolt iz društva Iskra:

Izjava

Alternativne rešitve prednostnemu dispečiranju bo v sodelovanju z energetskimi podjetji pripravil Slovenski državni holding, ni pa še jasno, kakšne bodo. Alternative, ki jih predlagajo v Iskri, razloži Ožbolt:

Izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Strjeno, jedrnato, bogato...

strnjeno drgač, sorry, bravo Ožbolt

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.