OFF LITOVSKIH GVERILCEV

Litva je izdala 75 stranski priročnik, natisnjen v 30 tisoč izvodih, s katerim namerava prebivalstvo pripraviti na morebitno rusko invazijo. Priročnik, ki zatrjuje, da ruski agresor nima zadržkov pred uporabo sile proti svojim sosedom, vključuje navodila za prepoznavo različnih tipov ruskega orožja. Poleg tega pa tudi nasvete za preživetje v divjini, vključno z navodili za oblačenje v mrzlem vremenu in obvezno uporabo kondomov. Poleg tega je litvanska vlada ustanovila tudi telefonsko linijo, na katero zaskrbljeni državljani lahko prijavijo kogarkoli, za katerega sumijo, da je ruski vohun. Kot je pojasnil Darius Jauniskis, vodja državne varnostne službe, je vsak prebivalec lahko tarča vohunjenja.

Nemški gospodarski minister Sigmar Gabriel je pred odhodom na Kitajsko zaostril svojo retoriko glede kitajskih prevzemov nemških podjetij. Obregnil se je ob kitajsko strategijo kupovanja visokotehnoloških podjetij, medtem ko azijska sila svoja podjetja pred tujimi prevzemi ščiti z domnevno diskriminatornimi ukrepi. Zagrozil je tudi, da Nemčija ne bo podprla razlgasitve kitajske za tržno gospodarstvo, o čemer Evropska unija razglablja že skoraj eno leto. Trenutno nemška vlada lahko zavrne tuje prevzeme le v primeru, da ti ogrožajo energetsko, finančno ali nacionalno varnost. Gabriel je v začetku meseca predlagal spremembo teh pravil, ki bi omogočila prepoved tujega prevzema tudi v primeru, da bi bil kupec državno podjetje ali da država, iz katere kupec izhaja omejuje tuje investicije. Kitajski nakupi nemških podjetij naj bi letos dosegli vrednost nekaj več kot 11 milijard evrov, kar je osemkrat toliko kot lani.

Kitajska in filipinska vlada sta sklenili neuradni dogovor glede pravice do ribarjenja v okolici koralnega grebena Scarborough v Južnokitajskem morju. Greben je leta 2012 zasedla Kitajska, ko je iz njega izgnala filipinsko obalno stražo, od takrat pa je filipinskim ribičem tudi prepovedovala ribolov. Sledeč sklenjenemu dogovoru bodo filipinski ribiči lahko nadaljevali z ribolovom, medtem ko bo okoliške vode še vedno patruljirala kitajska obalna straža.

Nekoliko slabša je situacija za Maroške ribiče. V severnem maroškem mestu Hoceima so ob pogrebu ribiča Mouhcina Fikrija izbruhnili večtisoč glavi protesti. Fikriju so oblasti zasegle ulov mečaric, ki jih v tem letnem času ni dovoljeno loviti, umrl pa je po tem, ko je iz smetarskega tovornjaka skušal dobiti nazaj zaseženi ulov, pri tem pa ga je stisnila tovornjakova mehanizacija. Protesti so se razširili tudi v druga mesta, med drugim Marakeš in prestolnico Rabat.

Maroški ribiči in nevladne organizacije že dlje časa opozarjajo, da je preživljanje lokalnih ribičev zaradi vedno manjše populacije rib oteženo. Krčenje populacije pa pripisujejo predvsem prevelikemu ulovu s strani ribiških multinacionalk, v primeru Maroka predvsem španskih. Ena ladja z vlečnimi mrežami lahko v enem dnevu ujame več ulova, kot več deset malih ribičev v celotnem letu. Evropska unija kljub iz tega sledeči konkurenčni prednosti ribarskim podjetjem, ki uporabljajo tovrstno opremo namenja še subvencije v višini 1,9 milijarde evrov letno.

Približno 2 tisoč kilometrov južneje, v Slonokoščeni obali so volivci odločali o sprejemu nove ustave. A vse ni šlo po načrtu vlade, ki novo besedilo predlaga. Na približno 100 volilnih mestih so izražanje ljudske volje prekinili organizirani nasilneži. Slonokoščena obala se še vedno sooča s politično delitvijo med večinoma muslimanskim severom države in večinsko krščanskim jugom, po mejah katere se je bila tudi državljanska vojna leta 2011, iz katere je kot zmagovalec izšel trenutni severnjaški predsednik Alessane Ouattara. Predlagana nova ustava bi omilila določilo, da morata biti oba starša predsedniškega kandidata državljana Slonokoščene obale, kar otežuje potegovanje za to mesto prebivalcevm severa države, kjer je poluacija mešana z državljani okoliških Burkine Faso in Malija.

Dve leti trajajoča politična kriza pa se je zaključila v Libanonu. Tamkajšnji parlament je izglasoval Michela Aouna na mesto predsednika države, ki je bilo prazno od maja 2014. Aouna, ki je, kot za mesto predsednika države veleva libanonska ustava, kristjan, so podprli tako sunitski politični blok pod vodstvom Saada Haririja, kot šiitski blok, ki ga vodi gibanje Hezbolah. Aoun je sicer dolgoletni zaveznik Hezbolaha, Hariri pa bržkone upa, da si bo s podporo omogočil imenovanje na mesto premiera.

Obliko prihodnje vladavine so določili tudi gruzijski volivci. Vladajoča stranka Gruzijske sanje je v včerajšnjem drugem krogu volitev dosegla prepričljivo zmago in si zagotovila 115 sedežev v 150 članskem parlamentu. Drugi krog je potekal v 50 volilnih okrožjih, v katerih noben kandidat ni dosegel večine v prvem krogu pred tremi tedni. Stranka Gruzijske sanje je zmagala v 48 izmed teh 50 okrožij. Ustanovitelj stranke je najbogatejši gruzijec Bidzina Ivanišvili, ki za razliko od sive eminence največje opozicijske stranke Združeno nacionalno gibanje Mihaila Sakašvilija, zagovarja nekoliko bolj pragmatične odnose z Rusijo. Kljub temu Gruzijske sanje zagotavljajo, da je prihodnost Gruzije v evroatlantskih gospodarskih in vojaških zavezništvih.