OFF Pozivov

OFF Pozivov

Aktualno-politična novica
29. 9. 2017 - 15:00
 / OFF

Varnostni svet Združenih narodov ostaja razdeljen pri vprašanju preganjanja muslimanske manjšine Rohingya v Mjanmaru. Medtem ko so ostale članice in generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres na včerajšnjem odprtem zasedanju ostro obsodile mjanmarske oblasti, pa sta jih Rusija in Kitajska podprli. Po mnenju ruskega veleposlanika Vasilija Nebenzija so za nasilje odgovorne Rohinge, ki da napadajo budistične vasi in preganjajo prebivalstvo v Bangladeš. Wu Haitao, namestnik kitajskega veleposlanika, pa je dodal, da so se nasprotja kopičila dolgo časa, Kitajska pa, da podpira vlado v Mjanmaru pri njenih prizadevanjih za stabilnost.

Guterres na drugi strani ni imel pomislekov o odgovornosti mjanmarskih oblasti in od njih zahteval takojšno končanje varnostnih operacij v zvezni državi Rakhine in podvomil v mjanmarska zagotovila, da je z vojaškim posredovanjem že zaključila. Mjanmarsko vlado so obsodile tudi preostale članice Varnostnega sveta, najdlje pa je šla veleposlanica Združenih držav Amerike Nikki Haley, ki je države pozvala k prenehanju dobave orožja mjanmarskim oblastem. Nov val nasilja nad Rohingami se je sicer začel konec avgusta, ko je vlada v Mjanmaru sprožila vojaško operacijo kot povračilni ukrep za napad muslimanskih upornikov na lokalno policijsko postajo.

Posebna poročevalca pri Visokem komisariatu Združenih narodov za človekove pravice sta pred nedeljskim referendumom o katalonski neodvisnosti španske oblasti pozvala k spoštovanju človekovih pravic. David Kaye s področja za spoštovanje pravic do izražanja in svobode misli in Alfred de Zyas, strokovnjak za demokratičen in pravičen mednarodni red, sta Madrid opomnila, da je dolžan spoštovati temeljne pravice ljudi ne glede na to, ali je nedeljski referendum ustaven ali ne. Pri tem sta opozorila na racije v tiskarnah, aretacije politikov, zaplembe volilnih lističev, blokiranje internetnih strani in druge ukrepe, ki se jih v dneh pred nedeljskim plebiscitom poslužuje vlada Mariana Rajoya z namenom preprečiti glasovanje.

Po predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju in voditelju Francije Emmanuelu Macronu bo svoj lonček k refomiranju Evropske unije pristavil tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Kot je napovedal, bo v naslednjih dveh tednih predstavil svoj predlog za reformo Unije, ki ga pripravlja po pogovorih z voditelji držav članic. Pri oblikovanju načrta so Tuska vodila tri precej abstraktna načela - najti prave rešitve za prave probleme, korak za korakom, vprašanje za vprašanje in enotnost Evropske unije tudi po brexitu.    

Svet Evrope poziva Rusijo k spremembi zakona o javnem zbiranju in izraža zaskrbljenost, ker ruske oblasti vedno manj dovoljujejo proteste. Kot je poudaril komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks, so ruske oblasti pravico do javnega zbiranja v zadnjih letih močno omejile, zato zakon potrebuje temeljite spremembe. Ob tem je opozoril, da so bile v preteklosti odbite številne zahteve za organizacijo protestov, v zadnjem letu pa so bili mnogi udeleženci demonstracij aretirani. Po spremembi zakona o javnem zbiranju, julija 2014, so v Rusiji za njegove kršitve zagrožene od finančnih kazni v višini 15.000 evrov do petih let zapora.      

Ciper je dobil novo politično stranko z imenom Jaz, državljan. Predsednik stranke, Aleksej Volomov je ruski Ciprčan, tudi lastnik prvega ruskega radia na Cipru. Etnična pripadnost predsednika je sprožila očitke, da gre za stranko ruskih tajkunov na Cipru. Ciper namreč omogoča pridobitev državljanstva tujim državljanom, v kolikor ti na otoku izvedejo vsaj 2 milijona evrov investicij. Na ta način naj bi do državljanstva v članici Evropske unije prišlo več sto ruskih in ukrajinskih tajkunov. V stranki Jaz, državljan zagotavljajo, da so stranka Ciprčanov. Zavzemali naj bi se za manj birokracije, socialno državo, v zunanji politiki pa kot del dogovora o združitvi Cipra ne izključujejo tudi zahteve po umiku vojaške baze Združenega kraljestva z otoka.

Hrvaška vlada je ekspresno umaknila predlog spornega zakona o družini. Ta je predvideval, da se pari brez otrok ne bi več smatrali za družino, ki bi jo po definiciji predloga predstavljali le še: skupnost matere, očeta in otrok, skupnost matere in otrok oziroma očeta in otrok ter skupnost ostalih sorodnikov in otrok. Za družino ne bi štela tudi skupnost istospolnih partnerjev, ki vzgajata otroka, pač pa bi ta imela zgolj pravico do tako imenovane partnerske skrbi. Predlog kontroverznega zakona so takoj, ko je prišel v javno razpravo, raztrgali tako politika kot civilna družba in strokovna javnost, zato ga je pristojno ministrstvo za demografijo, družino, mlade in socialno politiko po praktično nekaj urah umaknilo.

Zakon o kazenskem postopku bo, kot vse kaže, še nekaj časa  ostal nespremenjen. Potem ko je državni svet izglasoval veto na novelo zakona, mu je v drugo rdečo luč pokazal tudi parlamentarni odbor za pravosodje. Za potrditev novele v državnem zboru je potrebna absolutna večina, zato bi moralo tudi na odboru za potrditev glasovati najmanj 9 od 17 članov. Zmanjkal je en glas. Na prvem glasovanju v državnem zboru je novelo zakona podprlo 32 poslancev, v drugo pa bo moralo, da bodo spremembe obveljale, roko dvigniti 46 poslancev.    

 

 

 

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.