OFF SEPARATISTOV

OFF SEPARATISTOV

Aktualno-politična novica
15. 3. 2017 - 15:00
 / OFF

Pregled dnevnih novic začenjamo v Rusiji. Vladimir Putin je podprl predlog vlade, da v rusko vojsko vključi vojake Južne Osetije. Dogovor, ki ga bosta podpisala obrambna ministra države, veleva, da ruska vojska v svoje vrste lahko sprejme vojake Južne Osetije, a pod pogojem, da so ti oproščeni sodelovanja v vojski Južne Osetije. Leonid Tibilov, predsednik Južne Osetije, je že lani napovedal, da bo država ohranila svojo suvereno vojsko, a del vojakov bo vseeno sodeloval v ruski vojski. Na odločitev ruskega predsednika se je odzvala Gruzija, ki je Rusijo obtožila prikritega prilaščanja Južne Osetije. To je Rusija kot suvereno državo uradno priznala leta 2008 po vojni z Gruzijo.

Od južnih do zahodnih separatistov. Ukrajina je prekinila tovorni promet z ozemlji, ki so jih zavzeli proruski separatisti. Ukrajinski predsednik Porošenko je ob sklicu Sveta za varnost in obrambo od separatistov zahteval, da vrnejo podjetja, ki so jih prevzeli. Aleksander Turčinov, predsednik Sveta, je dejal, da bo prepoved veljala, dokler uporniki ne bodo pričeli delovati v sklopu mirovnega dogovora iz leta 2015 in vrnili podjetja, registrirana v Ukrajini. Poleg blokade tovornega prometa je v veljavi tudi blokada železniškega prometa, zaradi katerega Ukrajina mesečno izgubi 150 milijonov.

Nadaljujemo na evropski strani Ukrajine. Evropska unija ponovno uvaja vračanje prosilcev za azil v Grčijo, če je bila ta za prosilce država vstopa. Po predlogu Evropske komisije decembra lani se tako ponovno uvaja Dublinski sistem, ki predvideva, da mora prošnjo za azil predelati država vstopa v Evropsko unijo, kar je na vzhodnosredozemski poti največkrat Grčija. Vračanja v državo vstopa bodo opravičeni ogroženi prosilci za azil, kot so mladoletniki brez spremstva staršev ali skrbnikov. Leta 2011 je Evropsko sodišče za človekove pravice suspendiralo Dublinski sistem iz leta 1997 zaradi slabega delovanja grškega sistema sprejemanja prosilcev za azil. Sistem je bil dokončno opuščen leta 2015 spričo prihoda 1,1 milijona migrantov v Nemčijo po balkanski poti. Število prihodov v Grčijo se je januarja letos spustilo na 2480, saj mora Turčija po dogovoru z Evropsko unijo zadržati migrante.

Veliko število migrantov v Evropo pride z afriške celine, kjer bomo nadaljevali pregled dnevnih novic. V Keniji so zdravniki javnih bolnišnic po dogovoru z vlado prekinili stavko, ki naj bi trajala 100 dni. Več kot 5000 zaposlenih v 2500 zdravstvenih zavodih je zahtevalo boljše delovne pogoje ter skoraj 300-odstotno povišanje plač. Z decembra začeto stavko so si zdravniki izborili dodatnih 450 evrov v dodatkih na mesec, skupno bodo sedaj prejeli 1100 evrov na mesec. Sindikat zdravnikov, stomatologov in farmacevtov je izboril omejitev delavnika zdravnikov na 40 ur tedensko, po novem pa bodo imeli plačane tudi nadure. Zdravniška stavka v Keniji se je decembra začela po tem, ko vlada ni želela priznati kolektivne pogodbe, sprejete leta 2013.

Spori pa se v Libiji zgolj poglabljajo. Enote libijskega generala Khalife Haftarja so ponovno zavzele dve pristanišči na vzhodu Libije. Naftni pristanišči Ras Lanuf in Es Sider so pred dvema tednoma zavzele obrambne sile Bengazija. Spopadi za libijske naftne terminale in pristanišča še naprej onemogočajo poskuse držav OPEC, da bi Libija nadaljevala z izvažanjem nafte. Napredovanje Haftarjevih sil pa naj ne bi bilo naključje. Generalu, ki nadzoruje vzhod Libije, naj bi po poročanju agencije Reuters namreč pomagala Rusija, ki je v Libijo poslala okoli 50 članov specialnih enot in nekaj deset vojaških dronov.

Pregled novic tujega bloka nadaljujemo v Južni Ameriki. V Čilu so se sestali predstavniki dvanajstih držav, ki so podpisale propadli dogovor o transpacifiškem partnerstvu. 12 državam podpisnicam TPP sta se na srečanju, kjer so se pogovarjali o potencialnem novem trgovinskem sporazumu, pridružili tudi Kolumbija in Južna Koreja. Spričo izstopa Združenih držav Amerike od dogovora TPP se je pogovorom pridružila tudi Kitajska. To je prvo srečanje podpisnic po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump opustil sodelovanje Združenih držav Amerike pri dogovoru in dejal, da bo raje sprejemal bilateralne dogovore z državami. Srečanje spremljajo nemirni protesti proti transpacifiškemu partnerstvu, ki naj bi ogrozil delovna mesta ter živilske standarde. V spopadu s policisti je bilo aretiranih več deset protestnikov.

Slovensko računsko sodišče je objavilo revizijo smotrnosti poslovanja na področju mladinske politike v letih 2014 in 2015. Sodišče ugotavlja, da ni vzpostavljenega učinkovitega sistema nadzora izvajanja projektov v sklopu mladinske politike. Kljub ustanovitvi koordinacijskega telesa s področja mladih in Sveta vlade za mladino računsko sodišče ugotavlja, da niso razvidne vsebina organov ali njihove pristojnosti. Revizija ugotavlja, da vsa evropska in zasebna sredstva niso izkoriščena, poleg tega pa niti ne obstaja skupna evidenca vseh virov financiranja. Razloge za revizijo mladinske politike nam predstavi Miroslav Kranjc z računskega sodišča.

Izjava

Več o reviziji mladinske politike računskega sodišča v današnjem Offsajdu ob 5-ih.

OFF je pripravil Igor.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.