Off Trga maršala Tita

Off Trga maršala Tita

Aktualno-politična novica
Trg maršala Tita - Zagreb
1. 9. 2017 - 15:00
 / OFF

Mednarodna agencija za jedrsko energijo je v poročilu zapisala, da Iran spoštuje jedrski dogovor iz leta 2015. Količine nizko obogatenega urana v Iranu niso presegle 300 kilogramov, medtem ko so zaloge težke vode znižali na 130 ton, potem ko so 19 ton izvozili. Islamska republika prav tako ni nadaljevala z izgradnjo araškega reaktorja, s katerim bi lahko pridobivala za atomsko bombo potrebni plutonij. Iranski jedrski dogovor so podpisale Rusija, Kitajska, Francija, Velika Britanija in Združene države Amerike. Medtem ko so ostale države z iranskim izvajanjem programa zadovoljne, pa to ne velja za predsednika ZDA Donalda Trumpa. Ta naj bi iskal načine, kako bi ZDA od sporazuma lahko odstopile. Prejšnji teden je veleposlanica ZDA v organizaciji Združenih narodov pri Agenciji za jedrsko varnost lobirala za dostop do iranskih vojaških objektov in pregled.

Kenijsko vrhovno sodišče je razveljavilo rezultate predsedniških volitev, na katerih je pred enim mesecem svoj drugi mandat dobil Uhuru Kenyatta. Nove volitve morajo biti po razsodbi Vrhovnega sodišča razpisane v roku šestdesetih dni. Na rezultate volitev se je pritožil opozicijski kandidat Raila Odinga, ki se je, sicer neuspešno, pritožil na rezultate predsedniških volitev že leta 2013. Na tokratnih volitvah so obrazci volilne komisije kazali anomalije v obsegu pet milijonov glasov. Prav tako naj bi volilna komisija zaznala poskus računalniškega vdora v kenijski volilni sistem, ki pa ni bil uspešen. Kenijsko vrhovno sodišče krivde za napake v predsedniških volitvah ni naprtilo nobenemu izmed kandidatov. V protestih, ki so sledili razglasitvi predsedniških volitev 8. avgusta, naj bi policija ubila 24 protestnikov, protesti pa so se, v pričakovanju drugačne razsodbe, začeli tudi danes.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je javnosti predstavil reforme delovne zakonodaje. Ukrepi bodo zmanjšali vpliv sindikatov, olajšali zaposlovanje in odpuščanje delavcev ter omejili obveznosti delodajalcev do odpravnin. Podjetjem z manj kot 20 zaposlenimi se o zaposlitvenih pogojih ne bo več treba dogovarjati s sindikati. Podjetja z med 20 in 50 zaposlenimi se bodo morala pogajati z izvoljenim posameznikom, za katerega pa ni več nujno, da je član sindikata. Znižuje se tudi nadomestilo za odpoved delovnega razmerja in sicer bodo odpuščeni z vsaj dvema letoma delovne dobe nadomestilo prejemali 3 mesece, medtem ko ga bodo tisti z nad 30 leti delovne dobe prejemali 20 mesecev. Francoski predsednik Emmanuel Macron bo delavske reforme uzakonil s predsedniškim ukazom. To mu omogoča nedavno v parlamentu sprejeti zakon.

Na reforme so se sindikati odzvali neenotno. Sindikat CGT je napovedal proteste, ki bodo potekali 12. septembra. Tretji največji francoski sindikat Delavska sila in sindikat CFDT pa sta nad reformami sicer razočarana, svojih članov pa ne bosta pozvala k udeležbi na protestih.

Madžarski premier Viktor Orban je predsedniku Evropske komisije Jean-Claudeu Junckerju poslal 400 milijonov evrov težak račun za polovico ograje na madžarski južni meji. Dolžina madžarske obmejne ograje je 525 kilometrov, od tega je dve tretjini leži na meji s Hrvaško, tretjina pa na meji s Srbijo. Madžarska vlada od Evropske komisije pričakuje solidarnost, pomanjkanje katere je komisija v času gradnje očitala Madžarski. Madžarska prošnja po solidarnostni pomoči za branjenje skupnih evropskih mej prihaja v času, ko bo o madžarski in slovaški zavrnitvi begunskih kvot odločalo Evropsko sodišče.

Makedonija in Grčija sta začeli z novimi pogovori o sporu glede uradnega imena nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. Grčija namreč trdi, da Makedonija s svojim imenom izkazuje ozemeljske težnje po ozemlju na severu Grčije. S tem razlogom je Grčija blokirala pristop Makedonije k NATU in Evropski uniji. Nova makedonska vlada naj bi si želela iskrenega prijateljstva z južno sosedo, na podlagi katerega bi državi našli rešitev spora. Na novinarski konferenci sta makedonski in grški zunanji minister, ki sta se sestala v Skopju, povedala, da bi rešitev lahko našli do sredine jeseni. Nato bi v oktobru Makedonija ponovno poskusila s svojo integracijo z evroatlantsko skupino držav.

Zagrebška mestna skupščina je podprla predlog o preimenovanju Trga maršala Tita. Ta se bo po novem imenoval Trg Republike Hrvaške. Preimenovanje trga je bila edina točka na programu desničarske stranke Neodvisni za Hrvaško na njihovem volilnem programu za mestni svet. Mestna svetnika te stranke pa sta bila tudi nujno potrebna županu Milanu Bandiću za oblikovanje večine v mestnem svetu. Bandić naj bi se sicer še lani po Zagrebu sprehajal z značko s Titovo podobo, a je moral svoja načela požreti, če je želel pridobiti podporo za svoj peti mandat. Za lažje prebavljanje grenkega obroka je Bandić takoj po odločitvi mestnega sveta napovedal, da bodo ponovno izdelali doprsni kip narodnega heroja Iva Lole Ribarja, ki je bil odstranjen v devetdesetih letih, in ga postavili na prvotno mesto.

Slovenski blok

Vlada se je uskladila glede novih predlogov Zakona o obrambi in Zakona o vojaški službi, o katerih bo odločal Dravni zbor. Zakon o obrambi predvideva novo opredelitev obrambnega sistema, ki ga tako poleg slovenske vojske sestavljajo tudi ukrepi državnih organov, samoupravnih lokalnih skupnosti, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij. Pojem kriza je po novem pravna kategorija. Koalicijski partnerji so dosegli kompromis tudi glede plač vojakov. Dviga plače za 2 plačna razreda ne bo, bodo pa vojaki ob sklenitvi delovnega razmerja prejeli nagrado v enaki višini. Kako pa sta predloga usklajena s Sindikatom vojakov Slovenije, komentira njegov predsednik, Gvido Novak.

izjava

Novak pove, kako bo Sindikat vojakov Slovenije postopal proti predlogom vlade.

izjava

V organizaciji Alpe-Adria Green se bodo pritožili na okoljevarstveno soglasje obratu Magne Steyr v občini Hoče-Slivnica. Nasprotujejo predvsem pozidavi kvalitetnih kmetijskih zemljišč in odsotnosti kakšrnih koli alternativnih predlogov. Krivdo za časovno stisko - vlada namreč trdi, da v primeru pritožbe Magnine investicije zaradi kratkih časovnih rokov ne bo - pripisujejo vladi, predvsem Ministrstvu za okolje, zaradi česar zahtevajo tudi odstop ministrice Irene Majcen. Razočarani so tudi nad Ministrstvom za kmetijstvo pod vodstvom Dejana Židana, ki je po njihovem mnenju pri umeščanju obrata v prostor zatajilo.
 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.