OFF ukrajinskih ukrepov

OFF ukrajinskih ukrepov

Aktualno-politična novica
17. 3. 2017 - 15:00
 / OFF

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je ratificiral sankcije proti ruskim državnim bankam kot del nedavnih ukrepov protesta proti ruski podpori separatistom v Ukrajini. Ukrajinske podružnice petih državnih ruskih bank, med drugim prve in druge največje ruske banke, tako ne bodo smele prenašati kapitala, izplačevati dividende, obresti in vračati dolgov izven Ukrajine. Z ukrepom želi ukrajinska vlada preprečiti pretakanje kapitala iz Ukrajine v podružnice znotraj Ruske federacije. Ukrajinsko zunanje ministrstvo bo o ukrepu obvestilo Evropsko unijo ter Združene države Amerike in jih poskušalo prepričati, da bi tem bankam postavili enake sankcije.

Zaradi pospešujoče, med drugim ekonomske vojne med državama je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi podaljšala svojo misijo opazovanja dogajanja v Ukrajini za eno leto. Odločitev 57 članic organizacije, med drugim Ukrajine, Združenih držav Amerike in Rusije, o podaljšanju je bila soglasna. Neoborožena misija, ki nadzoruje izvajanje Minškega dogovora in poroča o varnostni situaciji v vzhodni Ukrajini, je tako od leta 2014 že tretjič podaljšana. Evropska unija pa je Ukrajini odobrila 600 milijonsko posojilo v pričakovanju nadaljevanja reform, med drugim reforme pokojninskega sistema in protikorupcijskih reform. Evropska unija je Ukrajini od leta 2014 tako posodila 2,8 milijard evrov, kar je največja vsota, posojena državi nečlanici.

Nadaljujemo z deljenjem kapitala. Predlog proračuna ameriškega predsednika Donalda Trumpa za leto 2018 močno zmanjšuje finančne prispevke Združenih držav v mednarodnih projektih. Predlog zmanjšuje pomoč vsem tujim državam, razen Izrealu, zmanjšuje prispevke Združenih držav raznim zdravstvenim programom in ukinja sredstva za okoljevarstvene mednarodne programe. Prav tako za 3 odstotke zmanjšuje višino prispevka mirovnim silam Združenih narodov. V zameno proračun predvideva povečanje sredstev za vojsko in gradnjo zidu na mehiški meji. O predlogu bo odločal večinsko republikanski Kongres.

Evropski parlament je z veliko večino glasoval proti popolni prepovedi črpanja nafte in plina na območju Arktike. Če bi glasovali za popolno prepoved vrtanja, bi vanjo morali prepričati tudi Združene države Amerike in Kanado. Poslanci pa so izglasovali prepoved črpanja nafte in plina na poledenelem območju. S to odločitvijo, ki pa je pravno neobvezujoča, želi Evropski parlament pred vplivi globalnega segrevanja zavarovati tudi štiri milijone staroselcev ter vodo pred onesnaževanjem. Zaradi nedavnega dviga cen nafte se za 22 odstotkov neodkritih zalog nafte in plina v arktičnih vodah intenzivno potegujejo številna naftna podjetja. Ukrepu o popolni prepovedi je nasprotovala predvsem Norveška, ki je lani prvič po dvajsetih letih izdala nove licence za črpanje nafte trinajstim podjetjem in ponuja nove licence za črpanje v Barentsovem morju.

Če je Norveška razveselila naftna podjetja, pa dobre novice za orožarsko industrijo prihajajo iz Nemčije. Nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen je pred današnjim prvim srečanjem kanclerke Angele Merkel in ameriškega predsednika Donalda Trumpa predlagala nov kriterij za določanje višine prispevka članic Nata k skupni obrambi. Po sedanjem pravilu naj bi vsaka država namenila 2 odstotka bruto domačega proizvoda za lastno vojsko in tako posredno za skupno obrambo članic Nata. Le 5 članic Nata dejansko dosega ta dogovorjeni standard, za ostale članice velja dogovor, da naj bi ta standard dosegle do leta 2024. Ravno nedoseganje teh dveh odstotkov je tarča kritike ameriške vlade pod vodstvom Donalda Trumpa, ki zahteva, da vse članice dosežejo standard. Ursula von der Leyen pa predlaga, da kot kriterij določanja višine prispevka posamezne države Nato upošteva “indeks aktivnosti”, torej v kolikšni meri države sodelujejo v Natovih operacijah. Ministrica je tudi napovedala povečanje izdatkov za nemško vojsko, ki trenutno prejema 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda.

Napotitvi slovenskih vojakov na Natovo misijo v Latvijo pa nasprotujejo v Stranki za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije, krajše TRS. Zato bo danes v Ljubljani potekal protest proti odhodu vojakov. Vzroke za nasprotovanje odhodu in potek protesta predstavi Žiga Pavšič iz stranke TRS.

izjava 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.