OFFotokopiranju

Aktualno-politična novica
avtorske pravice
10. 8. 2016 - 15.00
 / OFF

Sprte strani v Sudanu so podpisale mirovni dogovor, ki postavlja okvir nadaljnjemu mirovnemu procesu v območjih Darfurja, Južnega Kordofana in Modrega Nila. Mirovni dogovor, ki je bil zavrnjen v marcu zaradi izključevanja nekaterih opozicijskih skupin, predvideva postopek nadaljnjih pogajanj pri uvedbi sprememb, ki bi pripeljale do stabilnosti v državi. Sudan je v različnih etničnih konfliktih, večinoma med arabskim in afriškim prebivalstvom, že od razglasitve samostojnosti leta 1958. Podpisani dogovor uvaja takojšnjo ustavitev nasilja v državi in začetek pogajanj. S tem namenom je v etiopsko prestolnico Addis Abebo že prispela sudanska vladna delegacija za mirovne pogovore v spornih območjih.

Brazilski senat je s 55 glasovi za in 22 glasovi proti izglasoval začetek parlamentarne sodbe proti trenutni predsednici Dilmi Rousseff, ki je državi predsedovala od leta 2011. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko je senat predsednico že suspendiral maja letos. Rousseff naj bi v predvolilnem času pred predsedniškimi volitvami leta 2014, na katerih je bila ponovno izvoljena, prirejala državne finančne rezultate in s tem prikrila hitro rastoči javni dolg v Braziliji. V času sojenja predsednici bo njeno funkcijo prevzel podpredsednik Michel Temer, ki je vodja največje parlamentarne stranke PMDB, do zdaj pa je bil začasni predsednik. Stranka PMDB je marca izstopila iz koalicije in začela politično fronto proti sedanji predsednici in njenemu predhodniku. V odgovor na odločitev brazilskega senata so se po državi zbrali protestniki, ki nasprotujejo vložitvi tožbe. odstavitev Dilme Rousseff

umazana vojnaOstajamo v latinski ameriki. ZDA so izdale sveženj do sedaj zaupnih dokumentov zunanjega ministrstva, ki prikazujejo ameriško vpletenost v dogajanje v Argentini med letoma 1976 in 1983.  Argentinska oblast je takrat v tako imenovani "umazani vojni" izvajala ugrabitve levičarsko usmerjenih nasprotnikov režima. Dokumenti, ki so jih izdale ZDA, opisujejo podporo nekdanjega zunanjega ministra Henryja Kissingerja režimu Protikomunistične zveze Argentine. Kissinger, ki takrat ni bil več na položaju je s tem nasprotoval prizadevanjem takratnega predsednika ZDA Jimmyja Carterja, ki se je zavzemal za bolj uravnotežen pristop. Kissinger je spodbujal argentinsko junto, naj odstrani tako imenovane teroritste. Medtem so ZDA naprošale Vatikan za posredovanje pri zagotovitvi miru v Argentini. ZDA so z objavo dokumentov držale obljubo ameriškega predsednika Obame, ki je objavo napovedal marca letos, z njo pa naj bi pomagali v sodnih procesih proti vpletenim v “umazani vojni”.

Če so deli administracije Združenih držav v preteklosti podpirali nasilje nad rdečimi, se krivice trenutno dogajajo črnim. Preiskava ameriškega pravosodnega ministrstva je pokazala, da je policija v Baltimoru kršila ustavne pravice afroameriškega dela prebivalstva. Ta del prebivalstva je bil tudi v veliko večjem številu obravnavan v policijskih ustavljanjih, osebnih preiskavah in aretacijah, ki so bile že same po sebi nezakonite, saj so bile utemeljene zgolj na rasni podlagi. Preiskava, sprožena aprila lani ob aretaciji Freddieja Greya, ki je umrl v sumljivih okoliščinah ob aretaciji, je pokazala tudi uporabo prekomerne sile in povračilnih ukrepov, če so obravnavani izražali svoje mnenje. Sporne prakse baltimorske policije niso izjema, temveč posledica sistemskih pomanjkljivosti pri izobraževanju policijskega kadra in kasneje njegovem nadzoru, še ugotavljajo preiskovalci.

Rusko zunanje ministrstvo se zahvaljuje za velikodušno pomoč srbske in kitajske vojske. Državi sta se prvi odzvali na konec julija napovedano humanitarno akcijo v sirskem Alepu. V okviru misije bosta v Sirijo poslali svoje pehotne enote, ki bodo na terenu zadolžene za razdeljevanje hrane in sanitetnega materiala ter logistiko. K sodelovanju v humanitarni misiji je bila povabljena tudi večina držav zahodnega zavezništva, vključno z Združenimi državami Amerike. Slednje so od Moskve zahtevale, naj uporabi svoj vpliv nad sirskim predsednikom Bašarjem al-Asadom, da ustavi leto trajajoče obleganje mesta. Skupaj s Francijo pa so zahtevale, da humanitarna pomoč pride v Alepo še pred novim krogom mirovnih pogajanj. Tehtnica v Alepu se še ni odločneje prevesila na nobeno stran, a na zaprtem območju pod nadzorom upornikov ostaja približno 250 tisoč ljudi.

Civilisti so med vojskujoče strani ujeti tudi v afganistanski provinci Helmand. V zadnjih nekaj tednih je domove zapustilo približno 30 tisoč ljudi, ki zatočišče večinoma iščejo v provincialni prestolnici Laškar Gah. Velik del province Helmand je po umiku zahodnih sil in predaji operacij afganistanski vojski pred dvema letoma prešel pod nadzor talibov. Ti so v zadnjih tednih sprožili ofenzivo na Laškar Gah. Mesto so obkolili, prav tako pa nadzorujejo cesto proti Kandaharju, prestolnici sosednje istoimenske province in drugem največjem mestu v državi. Kljub močni podpori ameriškega letalstva afganistanska vojska s težavo odbija talibsko ofenzivo, lokalni voditelji pa opozarjajo, da bi Laškar Gah brez znatnih okrepitev lahko hitro padel v roke upornikov. Provinca Helmand je pomemben člen v produkciji in trgovini z opijem v Afganistanu.

Dan pred iztekom roka je bil dosežen petdesetodstotni podpisni kvorum s strani osnovnih šol za Sporazum o reproduciranju avtorskih del. Sporazum predvideva plačevanje avtorjem in založnikom za fotokopije njihovih del v osnovnih šolah in vrtcih. Slovenska avtorska in založniška organizacija - SAZOR je s sporazumom iztržila pol milijona evrov oziroma 1,7 evra na učenca. Sredstva se bodo delila na pol med avtorje, ki jih je okrog 600, in založnike, ki jih je 40. Vsebino sporazuma predstavi Maja Bogataj Jančič iz Inštituta za intelektualno lastnino:

izjava

Bogataj Jančič poda še kritiko sporazuma:

izjava

Zveza civilnih iniciativ Savinjske doline je na novinarski konferenci predstavila nove ugotovitve glede gradnje hitre ceste v okviru tretje razvojne osi. Več o temi izveste v Offsajdu Civilno zagrnjen načrt trase tretje razvojne osi. V imenu Civilne iniciative Braslovče stališče do državnega prostorskega načrta poda Urban Jeriha.

izjava

V kateri fazi pa je trenutno državni prostorski načrt?

izjava

Off sta pripravila vajenec Jernej in Novelli.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.