PentaKrkOFF

PentaKrkOFF

Aktualno-politična novica
4. 10. 2017 - 15:00
 / OFF

Evropska komisija je ameriškemu podjetju Amazon naložila kazen v višini 250 milijonov evrov zaradi prejemanja nelegalnih in neupravičenih davčnih olajšav s strani Luksemburga med letoma 2006 in 2014. To obdobje ustreza času, ko je bil luksemburški finančni minister aktualni predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker. Dogovor med Amazonom in luksemburškimi oblastmi je podjetju omogočil, da podjetje ni bilo obdavčeno za kar tri četrtine prihodkov. S tem so kršili pravila konkurenčnosti, saj so bili obdavčeni štirikrat nižje kot njihova lokalna konkurenca, je povedala komisarka Margrethe Vestager. Pri dogovoru z Luksemburgom sta sodelovali podružnici podjetja Amazon EU in Amazon Europe Holding Technologies. Slednji nima uslužbencev in ga je komisija opisala kot prazno lupino, uporabno samo za izogibanje davkom. Kazen mora od podjetja Amazon v roku štirih mesecev izterjati luksemburška vlada.

V ločeni izjavi Evropske komisije je komisarka Vestager naznanila, da bo komisija proti Irski ukrepala na Sodišču Evropske unije, ker država od podjetja Apple ni izterjala davčnih olajšav v višini 13 milijard evrov. Komisija je dogovor o nižji davčni stopnji med Irsko in Applom razglasila za nedovoljeno državno pomoč. Države članice imajo za izterjatev od podjetij na voljo štiri mesece časa po odločitvi Evropske komisije. V primeru Appla in Irske pa je poteklo že več kot leto dni, Irska pa v tem času ni izterjala še ničesar. Apple je v dogovoru z irsko vlado dosegel, da je najvišja obdavčitev 1 odstotek dobička, leta 2014 pa so plačali 0.005 odstotka. Običajna višina korporacijskega davka na Irskem je 12.5 odstotkov dobička.

Članstvo največjega francoskega sindikata CFDT je od vodstva zahtevalo odločnejše nasprotovanje reformi delavske zakonodaje, ki jo je uveljavila vlada predsednika Emmanuela Macrona. Na kongresu v Parizu se je zbralo okoli 10 tisoč članov sindikata in nasprotovalo odločitvi vodstva, da ne podpre protestov, ki jih je proti reformam organiziral drugi največji sindikat CGT. Prav tako protestov ni podprl tretji največji sindikat FO, Sindikat delavske sile. Strožje nasprotovanje reformam so od svojega vodstva zahtevali tudi člani tega sindikata na konvenciji prejšnji petek. Posamezni člani sindikatov so se protestov sicer kljub temu udeležili. Macron je reformo delavske zakonodaje sprejel s predsedniškim ukazom, kar mu je omogočilo hitrejši postopek in skrajšalo čas za javno razpravo.

Nizozemska ministrica za obrambo Jeanine Hennis-Plasschaert in vrhovni poveljnik nizozemske vojske Tom Middendorp sta odstopila s položaja. Odstop sledi objavi poročila neodvisnega nizozemskega varnostnega odbora, ki je ministrstvo za obrambo obtožilo malomarnosti pri skrbi za varnost nizozemskih vojakov na mirovni misiji v Maliju. Ministrstvo je v skladu z varčevalnimi ukrepi investiralo v cenejšo vojaško opremo, ne da bi jo varnostno preverilo. Za najbolj problematičen nakup so se izkazali minometi, ki jih je nizozemsko ministrstvo kupilo od ameriške vlade in jih zaradi časovnega pritiska ni samostojno testiralo. Takrat je ministrstvo trdilo, da so te teste že opravili Američani, v prodajni pogodbi, ki jo je razkrilo poročilo, pa so jasno navedena opozorila, da orožje ima nekaj šibkih točk. Eden izmed minometov je na treningu v Maliju eksplodiral in pri tem ubil dva nizozemska vojaka. Na zaslišanju ministrice pred parlamentom je eden izmed poslancev izpostavil, da so bili vojaki zaradi varčevalnih ukrepov prisiljeni v lasten nakup varnejših obrambnih jopičev in druge opreme.

Ostajamo pri sumljivih nakupih orožja. Balkanska mreža za raziskovalno novinarstvo je v preiskavi ugotovila, da letališče na Krku služi kot postojanka za tovorna letala, ki prevažajo orožje iz nekdanjih sovjetskih držav, predvsem Azerbajdžana, za ameriško vojsko. Domnevno naj bi šlo za orožje, namenjeno zahodno podprtim upornikom v Siriji. Reško letališče ni podalo komentarja o vsebini tovora, je pa potrdilo, da se je število takih tovornih letov povečalo. Orožje je namenjeno v ameriško bazo v Katarju, od tam naprej pa v Sirijo. Pentagon je predhodno orožje na Bližnji vzhod pošiljal skozi vojaške baze v Nemčiji, razkrita elektronska sporočila pa potrjujejo, da je decembra 2016 ameriško obrambno ministrstvo pogodbenikom naročilo, naj prenehajo s prevažanjem orožja skozi to državo, saj je Berlin postal preveč občutljiv. Razkriti dokumenti dodatno dokazujejo, da je Pentagon septembra 2016 naročil bolgarsko orožje v vrednosti 16 milijonov evrov, ki je bilo namenjeno sirskim in iraškim borcem. Aprila 2017 je bila v naročilu spremenjena lokacija dostave, tako da so orožje namesto v Nemčijo preusmerili na Hrvaško.

Srbsko notranje ministrstvo je dva srbska študenta obtožilo organiziranja aprilskih protestov s krovnim imenom Proti diktatorstvu, ki so bili usmerjeni proti takrat novoizvoljenemu predsedniku Aleksandru Vučiću. Obtoženca se bosta pred sodiščem za prekrške zagovarjala v sredini oktobra. Študenta so obtožili na podlagi fotografij, na katerih sta oba v prvi vrsti, eden od njiju pa ima v rokah megafon. Aprilski protesti niso imeli uradnega organizatorja, izvedli pa so se v večjih srbskih mestih.

Spletno podjetje Yahoo je v novi interni preiskavi odkrilo, da so bili leta 2013, v največjem vdoru in kraji podatkov do sedaj, prizadeti vsi računi, torej 3 milijarde. Predhodno je Yahoo trdil, da je do kraje podatkov prišlo v 1 milijardi računov. Proti Yahooju zaradi vdora trenutno poteka 41 potrošniških skupinskih tožb. Hekerji so se zaradi enostavnega varnostnega sistema lahko dokopali do vseh telefonskih številk, gesel, podpornih e-mail naslovov in datumov rojstva uporabnikov. Kaj točno se je s temi podatki zgodilo, ni jasno, je pa ameriško podjetje za internetno varnost InfoArmor odkrilo, da so vsaj trije ljudje za ceno 300 tisoč dolarjev na temnem spletu od hekerskega kolektiva kupili vse podatke o računih s podjetja Yahoo.

Računsko sodišče je izdalo revizijo učinkovitosti Ministrstva za zdravje na področju organiziranosti in kadrovske pokritosti zdravstvene mreže v javnem zdravstvenem sistemu. Revizija se nanaša na obdobje od januarja 1992 do junija 2016, za tako dolgo obdobje pa so se na sodišču odločili, ker se temeljni zakoni na področju zdravstva od leta 1992 niso bistveno spremenili. V reviziji so ugotovili, da ministrstvo nima pregleda nad izvajanjem zdravstvene dejavnosti in izkoriščenostjo zdravstvenega kadra ter da ne izvaja nadzora nad zakonitostjo delovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Kot pojasni revizor Računskega sodišča Miroslav Kranjc, se je ministrstvo nedavno že samo lotilo odprave nepravilnosti.

Izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.