protestniški OFF

protestniški OFF

Aktualno-politična novica
21. 4. 2017 - 15:00
 / OFF

Avtomobilsko podjetje General Motors, ki je zaposlovalo 3,900 Venezuelcev, je prenehalo delovati, potem ko je vlada zasegla njihovo tovarno. Nikolas Madura je podjetje namreč obtožil, da s počasno proizvodnjo namensko škoduje njegovi vladi. General Motors trdi, da je počasna proizvodnja posledica krize valute in hitre inflacije, ki onemogočata dostop do financ za nakup avtomobilskih delov. Napovedujejo tudi  pravni odziv proti venezuelski vladi.

Predsednik je tudi sprožil preiskavo telefonskega podjetja Movistar, ki ga obtožuje podpiranja protivladnih protestov in prejema podkupnin vladne opozicije. Protestnike pa je obtožil, da so napadli porodnišnico, ki naj bi jo sam pravočasno dal evakuirati. Zaradi smrti protestnikov opozicija napoveduje “Pohod tišine” v belem in blokiranje cest po državi. Opozicija tudi poziva vojsko, naj odreče podporo predsedniku, a obrambni minister, general Vladimir Padrino Lopez, predsedniku obljublja popolno zvestobo vojske.

V nasprotju z Venezuelo pa je znan dan iranskih volitev. Iranski svet varuhov, versko telo, ki odobri predsedniške kandidate, je pred volitvami 19. maja odobril 6 kandidatov, a zavrnil kandidaturo Mahmuda Ahmadinedžada. Nekdanji predsednik med letoma 2005 in 2013, čigar ponovna izvolitev leta 2009 je izzvala intenzivne proteste, je kandidaturo vložil prejšnji teden. Ahmadinedžad je sicer napovedoval, da letos ne bo kandidiral, prav tako pa mu je verski voditelj ajatola Ali Khamenei, ki izbere polovico članov sveta varuhov, kandidaturo odsvetoval. Izmed 1600 kandidatov, od teh 130 žensk, je tako med drugim odobril kandidaturo trenutnega predsednika Hassana Rohanija in glavnega rivala predstavnika trde linije, duhovnika Ebrahima Raisija. Ta obljublja boj proti korupciji, revščini, podpira pa ga ajatola Khamenei. Trenutni predsednik namerava predvsem promovirati svoj leta 2013 z Združenimi državami dosežen jedrski dogovor. Ameriška administracija je sicer kongresu naročila pregled upoštevanja jedrskega dogovora in ostale iranske zunanje politike, čeprav zunanji minister Rex Tillerson priznava, da se Iran drži določil dogovora.

Nadaljujemo v Kamerunu. Predsednik Paul Biya je prebivalcem angleško govorečega predela države ponovno omogočil dostop do svetovnega spleta. Izključitev dostopa pred tremi meseci je bil namreč poleg pretepanja in aretacij eden izmed represivnih ukrepov proti protestnikom. Ti so protestirali proti prevelikemu vplivu francoščine na njihovo delo, kasneje pa tudi proti zaprtju dostopa do spleta.  

Rusko vrhovno sodišče je versko organizacijo Jehovove priče označilo za ekstremistično skupino in ji prepovedalo delovanje v državi. Prav tako sodišče zaradi neznanih “ekstremističnih aktivnosti” zahteva zaprtje in predajo vseh nepremičnin Jehovih prič državi. Skupina, ki naj bi v Rusiji imela 170 tisoč članov, trdi, da se bo na odločitev pritožila na Evropsko sodišče za človekove pravice.

V Evropo. Na elizejskih poljanah se je včeraj zgodil napad, v katerem je bil ubit policist, več ljudi pa je bilo ranjenih. Pariško tožilstvo je ubitega napadalca identificiralo kot predhodno obsojenega treh poskusov umora, od tega dveh policistov. Njegovega domnevnega sodelavca še iščejo, potem ko je belgijska policija sporočila, da moški, ki se jim je predal, ni povezan z napadom. Moški se je  namreč predal v Antwerpnu, ko je na socialnih omrežjih zagledal svojo sliko v povezavi z napadom.

Večerni napad se je zgodil dva dni po aretaciji dveh državljanov, ki naj bi načrtovala napad. V njuni hiši so našli orožje in eksplozivna sredstva. Premier Bernard Cazeneuve je pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami povečal število policistov in vojakov. Predsedniška kandidata konzervativec Francois Fillon in vodja Nacionalne fronte Marine le Pen sta se v zadnjem predvolilnem soočenju od vseh kandidatov najbolj fokusirala na boj proti terorizmu, Marine le Pen pa je tudi pozvala, naj Francija zaradi napada uvede mejno kontrolo.  Vendar raziskave kažejo, da francoske volivce najbolj zanimata slaba ekonomska rast in visoka nezaposlenost.

Mednarodni blok zaključujemo na Balkanu. V Republiki srbski je kakšnih 3.000 delavcev v mestu Zvornik protestiralo zaradi blokade računov v podjetjih Alumina, Boksit in Rudnik Srebrenica. Okrajno sodišče v Zvorniku je namreč takšen ukrep izvršilo zaradi zahtev po izplačilu zneska 155 milijonov bosanskih mark oziroma slabih 80 milijonov evrov podjetju Pavgord iz Foče. To podjetje je omenjeni dolg že prej odkupilo od litvanske banke UKIO za 6,5 milijona mark oziroma 3.300.000 evrov. Delavci na ulicah Zvornika zahtevajo, da sodišče v Zvorniku deblokira račune podjetij in omogoči nadaljnje poslovanje, prav tako pa zahtevajo izredno sejo vlade Republike srbske, kjer bi lahko rešili vprašanje podjetja Alumina. Lastnik podjetja Pavgorad je včeraj poslal tudi pismo predsedniku MIlardu Dodiku, da je sam pripravljen opustiti zahtevo po blokadi račun, če njegovo podjetje dobi lastniški delež v Alumini. Deblokado računov je že zahtevalo Okrožno gospodarsko sodišče v Banja Luki, vendar so takšno zahtevo v Zvorniku zavrnili.

Slovenija 

Vladna koalicija je v državnem zboru brez glasov opozicije potrdila zakon o drugem tiru. Vsi predlogi dopolnil opozicije so bili zavrnjeni. Zakon omejuje porabo proračunskih sredstev za projekt na do 200 milijonov evrov. Ostala sredstva naj bi pridobili iz skladov Evropske unije in posojila Evropske investicijske banke. Sredstva naj bi pridobili tudi z zvišanim prispevkom na cestnino za tovorna vozila za naslednjih 30 let na dveh odsekih avtoceste. Zakon predvideva, a še nima doseženih dogovorov o financiranju s partnerskimi zalednimi državami, kot so Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska. Slednja je sicer predlagala denarni vložek v projektno podjetje 2TDK. Opozicija, z izjemo Slovenske demokratske stranke, nasprotuje sodelovanju drugih držav v projektu.

Zakon podjetju 2TDK tudi podeljuje koncesijo za izgradnjo in gospodarjenje z drugim tirom za 45 let. Zakon določa prilive podjetja 2TDK v času izvajanja koncesije. Zgrajena infrastruktura s strani 2TDK bo po 45 letih postala državna last.

OFF je pripravila Gea.

facebook twitter rss

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.