SOVA OFF

Ameriški predsednik Donald Trump je s položaja odstavil Jamesa Comeya, direktorja Zveznega preiskovalnega urada FBI. Trump je odločitev sprejel po priporočilu pravosodnega ministra Jeffa Sessionsa in njegovega namestnika Roda Rosensteina. Kot uradni razlog za odstavitev Comeya s položaja je Trump navedel mnoge nepravilnosti v FBI preiskavi zasebnega e-mail serverja takratne državne sekretarke Hillary Clinton. Te nepravilnosti naj bi kršile politiko Ministrstva za pravosodje, s tem pa ogrozile zaupanje javnosti v preiskovalni urad FBI. V preiskavi e-mail serverja Clinton je Comey sicer res zagrešil mnogo nepravilnosti, vendar je Trump še mesec pred izvolitvijo hvalil njegov pogum. Comey sicer od marca letos vodi preiskavo o domnevnih Trumpovih povezavah z Rusijo. Direktorju FBI predsednik podeli desetletni mandat, s tem pa naj bi se izognili politični samovolji. Odstavitev direktorja FBI se je v ZDA do sedaj pripetila le enkrat, in sicer, ko je takratni predsednik Bill Clinton odstavil Williama Sessionsa zaradi zlorabe položaja.

Ostajamo v ZDA. Administracija predsednika Donalda Trumpa je odobrila oborožitev sirskih Kurdov, ki oblegajo mesto Raka. Mesto že od leta 2014 nadzoruje Islamska država. Ameriška vlada sicer že nekaj časa podpira kurdske sile z zračnimi napadi. Ameriška vojska bo Kurdom iz Ljudskih zaščitnih enot, ki delujejo pod okriljem Sirskih demokratičnih sil, poslala lahko pehotno orožje in lahka oklepna vozila. Kurdske sile so operacije za osvoboditev Rake začele novembra lani, ostro pa jim je nasprotovala turška vlada. Ta se je v sirsko vojno vpletla lani avgusta, predvsem z namenom preprečitve nastanka kurdskega koridorja ob turški meji. Namestnik turškega predsednika vlade je danes povedal, da turška vlada ne bo tolerirala ameriške podpore kurdski milici. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se bo naslednji teden sestal s Trumpom v Washingtonu.

Selimo se v Južno Ameriko. V Čilu ponovno protestirajo študenti z zahtevo po brezplačni višješolski izobrazbi in odpisu študentskih dolgov. Samo v Santiagu se je zbralo 80 tisoč ljudi, v celotnem Čilu pa skupno 250 tisoč ljudi. Študentske organizacije, ki so pozvale k protestu, poročajo, da je zaradi visokih šolnin zadolženih milijon študentov. Prav tako opozarjajo, da je le 15 odstotkov študentov vpisanih v državne univerze. Propad javnega šolstva v Čilu se je pričel z neoliberalnimi reformami diktatorja Augusta Pinocheta leta 1981. Pod pritiskom študentskih protestov leta 2011 je čilska vlada sprejela načrt za zagotovitev brezplačne univerzitetne izobrazbe. Študentske organizacije opozarjajo, da reforme še niso uzrle luči dneva.

Zunanji minister libijske vlade v Tripoliju je za poveljnika libijske vojske imenoval Khalifo Haftarja, trenutnega poveljnika Libijske nacionalne vojske, krajše LNA. Slednja je sicer oborožena sila rivalske vzhodnolibijske vlade, vendar Haftar kot poveljnik LNA deluje precej samovoljno. Haftarju je podporo izrekla Rusija, v boju z Islamsko državo pa je v preteklosti sodeloval tudi z zahodnimi silami. Haftarjeva LNA sicer nadzoruje večino ključnih libijskih naftnih pristanišč. Zunanji minister od Haftarja kot pogoj za imenovanje na mesto poveljnika vojske zahteva priznanje tripolitanske vlade. Odločitev ministra sledi srečanju šefa tripolitanske vlade in Haftarja v Abu Dabiju, kjer sta se pogajala o možnih rešitvah za konec libijske politične razdrobljenosti.

Iz Libije s čolnom do Italije, kjer je tožilec Ambrogio Cartosio potrdil, da potekajo kazenske preiskave proti posameznikom iz nevladnih organizacij, ki sodelujejo pri reševanju migrantov v Sredozemskem morju. Italijansko tožilstvo jih preiskuje zaradi domnevnih povezav med posamezniki iz nevladnih organizacij in tihotapci. Pogosto naj bi bile namreč nevladne organizacije že vnaprej seznanjene s krajem in časom prihoda čolnov z migranti. Prav tako se nevladne organizacije pogosto samovoljno lotijo reševanja migrantov, ne da bi o tem obvestile italijansko obalno stražo, ki je glavna koordinatorka reševanja v Sredozemskem morju. Že prej je bilo znano, da na tožilstvu vodijo ugotovitvene preiskave, ne pa tudi, da gre za dejanske kazenske preiskave. Tožilstvo ni želelo imenovati vpletenih nevladnih organizacij.

Avstrijski podpredsednik vlade Reinhold Mitterlehner je napovedal svoj odstop z vseh političnih funkcij. Mitterlehner je sicer predsednik konzervativne Ljudske stranke in minister za gospodarstvo in znanost. Do odstopa so ga pripeljala znotrajstrankarska razhajanja. Vodstvo stranke je Mitterlehner prevzel leta 2014. Ljudska stranka je od parlamentarnih volitev leta 2013 edina koalicijska partnerica vladajoče stranke socialdemokratov Christiana Kerna. Neuspešnost koalicije je v veliki meri prispevala k vzponu desničarske Svobodnjaške stranke. Avstrijo nove parlamentarne volitve čakajo jeseni leta 2018.

Spletni portal Pod črto je objavil vladni osnutek novega Zakona o Slovenski varnostno obveščevalni agenciji. Sledeč dokumentu bi Sova z novim zakonom poleg pooblastil za izvajanje obveščevalnih aktivnosti v tujini dobila tudi pristojnosti za protiobveščevalno dejavnost v Sloveniji in nadzorovanje slovenskih državljanov. Sova bi po novem lahko v Sloveniji izvajala dejavnosti, kot so tajne preiskave stanovanj in vozil, nameščanje snemalnih naprav, vdiranje v elektronske in klasične komunikacije in zbiranje podatkov z uporabo lažne identitete. Za navedene aktivnosti bi agencija potrebovala odredbo vrhovnega sodnika, ki pa bi skupaj z njegovo identiteto ostala tajna. Vlada navedb portala Pod črto ni komentirala.

Odbor Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor je potrdil predlog novele stanovanjskega zakona. Ta bo za upravičence do neprofitnega najema, ki niso dobili neprofitnega stanovanja, ponovno uvedel subvencijo za neprofitni najem. Ti upravičenci sicer po trenutni ureditvi prejemajo subvencijo za razliko med tržno in neprofitno najemnino, z novim predlogom pa bi lahko prejeli še subvencijo za neprofitni del, in sicer v maksimalni višini 80 odstotkov neprofitne najemnine. Podobna ureditev je sicer veljala do sprejetja Zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ, ki je ukinil pravico do subvencije za neprofitni del. Ta del zakona je Ustavno sodišče maja lani spoznalo za neustavnega in Državnemu zboru naložilo, naj nepravilnosti odpravi v roku enega leta.