standOFF v Hagu

standOFF v Hagu

Aktualno-politična novica
Mednarodno sodišče v Hagu
6. 3. 2017 - 15:00
 / OFF

Na meddržavnem sodišču v Haagu so se začela zaslišanja v tožbi Ukrajine proti Rusiji. Ukrajina sosedo obtožuje pomoči upornikom na severovzhodu države, kar smatra za podpiranje terorizma. Druga stvar, na kateri Ukrajina gradi primer, je diskriminacija Tatarov na Krimu. Rusija je po aneksiji Krima prepovedala njihovo predstavniško organizacijo. Kijev želi doseči uvedbo izrednih ukrepov, s katerimi bi preprečili rusko financiranje upornikov, hkrati pa od Rusije zahteva odškodnine za napade na ukrajinske civiliste. Rusija očitke zavrača in vrača žogico, da Ukrajina ni pripravljena na resen dialog.

Direktorji več kot 40 tisoč zaposlenih v šestih evropskih tovarnah avtomobilov koncerna Opel in Vauxhall bodo dobili nove direktorje. Ameriški lastnik General Motors je za 2,2 miljarde evrov Opel in Vauxhall prodal francoski skupini proizvajalcev avtomobilov PSA, ki si lasti Peugeot in Citroen. S tem je skupina po številu proizvedenih avtomobilov prehitela koncern Renault Nissan in postala drugo največje evropsko avtomobilsko podjetje. Sindikalisti zaposlenih v koncernu se bojijo, da bodo novi lastniki začeli z odpuščanji takoj, ko bodo mimo volitve v Franciji in Nemčiji.

V državi, ki proizvede največ avtomobilov v Evropi, pa želi Deutsche Bank zbrati 8 milijard evrov z izdajo novih delnic. Sveži kapital bo uporabila za spopad s slabimi poslovnimi rezultati, ki jih pestijo v zadnjih letih, ter za kazni ter poravnave zaradi spornih poslov. 1,4 milijarde evrov znaša izguba iz leta 2016, ki je posledica plačila več kot pol milijardne globe v Združenih državah Amerike zaradi domnevnega pranja ruskega denarja. Decembra je Deutsche Bank pristala tudi na poravnavo v vrednosti 6,7 milijarde evrov zaradi zavajajočih hipotekarnih poslov v času nepremičninskega balona leta 2008 v ZDA.

Poleg svežega kapitala banka predvideva tudi reorganizacijo na tri stebre, in sicer na poslovanje z osebnimi in poslovnimi računi, upravljanje premoženja ter investicijsko bančništvo. Odločitev o prodaji hčerinske Postbank so preklicali, napovedali pa so postopno zmanjšanje letnih stroškov delovanja, in sicer s približno 24 na 21 milijard evrov v naslednjih štirih letih. Že pred časom so samo v Nemčiji napovedali zmanjšanje števila delovnih mest za 9000.

Selimo se v Turčijo, kjer se nadaljujejo ping pong izmenjave besed, ki so se sprožile ob nemški prepovedi turških shodov v podporo turški spremembi političnega sistema v državi. Z obmetavanji odtujenih politikov vas ne bomo obremenjavali, je pa Turško trgovinsko ministrstvo napovedalo dvig subvencij za gorivo za tovornjake, ki potujejo v tujino. Po novem bodo turški tovornjaki lahko brez davka nakupili 900 litrov bencina, kar je 400 litrov več kot do sedaj. Subvencija se razširja na večino turških mejnih prehodov, na ministrstvu pa obljubljajo tudi skrajšanje birokratskih postopkov za pridobitev subvencije. Turčija ima sicer eno izmed najvišjih obdavčitev pogonskih goriv na svetu. Turčija želi svoj izvoz okrepiti tudi s ponovnim odprtjem meje za tovorni promet s Sirijo.

Nursultan NazarbayevV nasprotno smer, kot se premika turški politični sistem, pa se je vsaj navidez premaknil kazahstanski. Parlament je namreč sprejel skupino amandmajev k ustavi, ki bodo zmanjšali moč predsednika države ter razširili pristojnosti parlamenta in vlade. Če je do sedaj predsednik lahko sam imenoval člane vlade, bo to po novem počel parlament. Vlada bo dobila več pristojnosti pri ekonomskih vprašanjih, predsednik pa naj bi po reformi skrbel predvsem za zunanjo politiko in javno varnost, pripadlo pa mu bo tudi mesto arbitra med različnimi vejami oblasti.

Predsednik Nursultan Nazarbayev je spremembe že pozdravil, mora pa jih še podpisati. Kljub reformi ustave pa ta verjetno ne bo bistveno spremenila razmerja moči v državi. Nazarbayeva stranka Nur Otam ima v parlamentu večino in nima resnejše opozicije.

stavka zdravnikovV Zimbabveju je tritedensko stavko zaključila Zveza zimbabvejskih zdravnikov, ki se je začela 15. februarja. Vlada naj bi namreč na nedeljskem pogovoru pritrdila nekaterim njihovim zahtevam, predvsem delnemu povišanju plač, posojilom za cenejše avtomobile in razpisu 250 novih delovnih mest za zdravnike. V času stavke so delo zdravnikov opravljali vojaški zdravstveni delavci. Tako se je vladni dogovor z zdravniki sklenil na dan, ko se je predsednik Robert Mugabe vrnil iz zdravljenja v Singapurju.

Dan po zaključku zdravniške stavke pa enodnevno stavko uprizarjajo ostali delavci v javnem sektorju, med katerimi je največ učiteljev. Zahtevajo namreč izplačilo dodatkov iz lanskega leta, ki jih niso prejeli zaradi prazne državne blagajne. Nadomestno izplačilo v zemlji so sindikati lani zavrnili. Glavni sindikat delavcev javnega sektorja se o svojih zahtevah že pogaja z vlado.

Dele malijskega Timbuktuja so zasedli oboroženi Tuaregi in tako preprečili vzpostavitev začasne oblasti. Te naj bi po mirovnem sporazumu končale brezvladje, ki traja že od leta 2012. Takrat so se oblasti polastili tuareški separatisti, ko pa je izbruhnil spopad med njimi in islamističnimi uporniki, je posredovala francoska vojska. Leta 2013 so bile tako organizirane predsedniške in parlamentarne volitve, vendar je večino vladnih mest ostalo nezasedenih. Leta 2015 je bil podpisan mirovni sporazum, ki je predvideval ponovno vzpostavitev oblasti. Ta pa je bila zakasnjena zaradi nestrinjanja med Tuaregi in oboroženimi frakcijami, lojalnimi vladi na jugu države, ki se do pred dvema tednoma niso mogle sporazumeti, kako naj bi bila nova vlada sestavljena. Po dogovoru so bile prejšnji teden nove oblasti vzpostavljene v regijah Gao, Menaka in Kidal. Na oblasti naj bi ostale do organiziranja regionalnih volitev, v tem času pa naj bi nadzirale razorožitev bojevnikov.

 

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.