Sveta vladarjev OFF

Sveta vladarjev OFF

Aktualno-politična novica
12. 6. 2017 - 15:00
 / OFF

Na predčasnih parlamentarnih volitvah na Kosovu je zmagalo zavezništvo 13 strank s premierskim kandidatom Ramušem Haradinajem. Osrednje stranke v zavezništvu so Demokratska stranka Kosova, ki jo vodi dosedanji predsednik parlamenta Kadri Veseli, Zavezništvo za prihodnost, ki ga vodi nekdanji kosovski premier Ramush Haradinaj, in stranka Pobuda Fatmirja Lamaja. Zavezništvo strank je prejelo 34,6 odstotkov glasov. Po delnih izidih je na drugem mestu koalicija, zbrana okoli trenutno vladajoče stranke Demokratska liga premierja Ise Mustafa. Na tretjem mestu je pristala največja opozicijska stranka, nacionalistična stranka Samoopredelitev. Ta je približno podvojila število glasov glede na zadnje volitve. Iz ene izmed večjih strank, ki sestavljajo zmagovalno zavezništvo, Demokratske stranke Kosova, prihaja tudi trenutni kosovski predsednik Hashim Thaci. Predčasne volitve so bile razpisane po izglasovani nezaupnici vladi, po tem ko se Kosovski parlament ni mogel poenotiti glede razmejitve meje s Črno Goro, statusa kosovskih oboroženih sil in večinsko srbskih občin na severu države.

V prvem krogu francoskih parlamentarnih volitev je zmagala stranka Naprej republika francoskega predsednika Emanuela Macrona. Stranka je s svojo zaveznico MoDem zbrala 32 odstotkov glasov in je tako prepričljivo v vodstvu pred desnimi republikanci z 21 odstotki glasov in skrajno desno Nacionalistično fronto s 13 odstotki. Volilna udeležba je bila v primerjavi z več kot 70-odstotno udeležbo na predsedniških volitvah nizka. Udeležba je bila namreč manjša od 50 odstotkov. Marine Le Pen, vodja nacionalistične desnice, ob nizki udeležbi poziva k reformi večinskega volilnega sistema, ki trenutno daje prednost velikim strankam. Projekcije kažejo, da lahko zavezništvo Naprej republika in MoDem osvoji večino v parlamentu, kar bi Macronu omogočilo izvedbo reformativnega programa. Drugi krog volitev bo potekal prihodnjo nedeljo.

Volitve so potekale tudi v Italiji, a tam na lokalni ravni. Na volitvah, kjer je bila udeležba okoli 60 odstotkov, je največji poraz doživela stranka Gibanje pet zvezd, ki je v večini mest dosegla le tretje ali četrto mesto. V večini mest je v prvem krogu lokalnih volitev slavila Demokratska stranka. Med drugim je slavila tudi v Palermu, kjer drugi krog ne bo potreben, saj je v prestolnici Sicilije zmagal njihov kandidat Leoluca Orlando in tako prejel svoj peti županski mandat. V večini večjih mest bo izveden drug krog volitev, saj kandidati niso dosegli dovolj glasov za zmago.

Portoričani so se na referendumu odločili, da želijo postati zvezna država Združenih držav Amerike. Zaradi izredno nizke volilne udeležbe odločitev ljudi na referendumu o spremembi statusa verjetno ne bo obveljala. Volitev se je namreč udeležilo le 23 odstotkov volilnih upravičencev. V Portoriku so referendum o statusu države v odnosu do ZDA izvedli že petič. Rezultate mora potrditi še ameriški zvezni kongres. Po trenutnem statusu Portorika v ZDA imajo prebivalci ameriško državljanstvo, a se ameriških predsedniških volitev ne morejo udeležiti. Imajo enega predstavnika v predstavniškem zveznem kongresu, ki pa nima volilne pravice.   

Britanska premierka Theresa May, katere stranka je izgubila absolutno večino v parlamentu, je končala s sestavljanjem nove vlade. Na ključnih mestih ostajajo dosedanji ministri. Združeno kraljestvo gre v nov vladni mandat s starimi ministri za zunanje zadeve, notranje zadeve, brexit in obrambo. Presenečenje predstavlja predvsem imenovanje Michaela Gova na položaj ministra za okolje in kmetijstvo, saj ga je premierka May lansko leto med preoblikovanjem vlade odslovila. May nadaljuje pogovore s severnoirskimi unionisti glede strankarskega sodelovanja. Severnoirska unionistična stranka DUP v vladi ne bo imela ministrskih mest, je pa napovedala, da bo podprla vlado pri ključnih glasovanjih v parlamentu.

V Rusiji na današnji dan praznujejo dan Rusije. Nacionalni praznik, ki ga vsako leto zaznamujejo mnoge prireditve in podelitev državnih odlikovanj, pa bodo letos zaznamovali tudi množični protesti. Protesti proti vladni korupciji in politiki Kremlja se bodo zvrstili v večini ruskih mest, le v Moskvi pa se je zbralo več kot petdeset tisoč protestnikov. Glavni pobudnik in organizator protestov je Aleksej Nevalni, nacionalist, ki trenutno v parlamentu vodi opozicijo, na predsedniških volitvah prihodnje leto pa se bo pomeril z Vladimirjem Putinom. Nevalnega so že ob pričetku protestov prijeli in obsodili na 14 dni zapora. Oblasti so letos proteste dovolile, a je policija protestnike pozvala, naj ne motijo prireditev v okviru nacionalnega praznika.

Več tisoč protestnikov se je podalo tudi na ulice moldavskih mest, kjer so se zbrali tako v prid kot proti predlaganim spremembam volilnega sistema. Vladajoča koalicija si namreč v času po parlamentarnih volitvah prihodnje leto prizadeva za spremembo volilnega sistema. Trenutno Moldavijci parlament izvolijo na podlagi proporcionalnega volilnega sistema. Demokratska stranka, ki je predlagala spremembo, pa bi želela uvesti mešani volilni sistem, pri katerem poteka dvojno glasovanje. Del poslancev bi bil tako izvoljen po proporcionalnem, del pa po večinskem volilnem sistemu. Nasprotniki zagovornikom sprememb očitajo, da bo takšen volilni sistem dovzetnejši za netransparentne vplive, o primernosti menjave volilnega sistema pa bo 16. junija odločala tudi Beneška komisija.

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.