ČAKAJOČ SLOVENSKO MARGRETHE VESTAGER

ČAKAJOČ SLOVENSKO MARGRETHE VESTAGER

Oddaja
11. 10. 2017 - 17:00
 / OFFsajd

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavil nekaj svojih ugotovitev o odnosih v verigi in rezultate raziskave Agencije za varstvo konkurence. Varuh ugotavlja, da je bil v odnosu med trgovci in dobavitelji na posameznih področjih v zadnjem letu dosežen napredek. Kljub temu pa mnoge sporne prakse, v katerih trgovci svoj tržni položaj domnevno izkoriščajo za stiskanje pridelovalcev, ostajajo. O odnosih med igralci v verigi preskrbe s hrano se pogovarjamo z varuhom Jožetom Podgorškom.

Podgoršek za začetek izpostavi primere pozitivnih praks, ki jih uvajajo nekateri trgovci:

Izjava

Do največ nepoštenih praks prihaja pri spoštovanju neto-neto cene. Trgovci dobaviteljem na dogovorjeno ceno pogosto vsiljujejo različne popuste. Kaj je neto-neto cena in kako trgovci dosežejo končno bruto ceno, pojasni Podgoršek:

Izjava

Razširjena praksa, ki jo je v svoji raziskavi med zelo pogoste uvrstila Agencija za varstvo konkurence, je tudi izkoriščanje akcij. Trgovec denimo potrošnikom neko blago en teden ponuja po akcijski ceni, dobavitelj pa mu mora, če želi promocijo z akcijo, isto blago po znižani ceni dobavljati daljši čas:

Izjava

Podgoršek pojasnjuje, da s tovrstnim dodajanjem popustov na dogovorjeno ceno trgovci skrivajo svojo dejansko maržo, saj so popusti poslovna skrivnost. Kot varuh pa nima pravice do vpogleda v dejansko maržo:

Izjava

Primer, ki ga tako kmetje kot mediji pogosto navajajo, ko izpostavljajo nepoštene trgovske prakse, je veriga dobave mleka. Liter mleka v trgovini kupimo za približno en evro, kmet pa za liter mleka dobi okoli 30 centov. Kljub temu da se pri kmetu odvija delovno najbolj intenziven del procesa, ta dobi le tretjino maloprodajne cene. Preostali tretjini se izgubita v predelovalni industriji in pri trgovcih. Razrez končne cene mleka zaradi manka podatkov ni znan.

Izjava

Kako se cena mleka deli med predelovalce in trgovce, ne vedo niti na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki zastopa predelovalce. Tatjana Zagorc, predsednica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij:

Izjava

Čeprav je primer odkupne cene mleka najpogosteje naveden primer stiskanja pridelovalcev, še zdaleč ni edini. Prav tako ob omembi nepoštenih praks največkrat ciljamo na trgovce. A Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano izpostavlja, da se tovrstnih praks poslužujejo tudi predelovalna podjetja.

Izjava

Tatjana Zagorc iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij očitke o kartelnem dogovarjanju na primeru pšenice zanika.

Izjava

Kaj se dogaja na trgu, diktirajo povpraševanje in pogoji predelovalnih podjetij, ki so precej bolj konsolidirana kot pridelovalci.

Varuh odnosov v verigi preskrbe s prehrano nima pooblastil za ugotavljanje dejanske kršitve pravil konkurenčnosti, nanje lahko le opozarja. Lani in letos je Agenciji za varstvo konkurence prijavil tiste nepoštene prakse, ki se po njegovi oceni najpogosteje pojavljajo. Agencija je opravila raziskavo in:

Izjava

Poleg sprejema nove zakonodaje bi morda učinkovalo tudi bolj dosledno in situaciji primerno pogumno izvrševanje obstoječe. Kot to na evropski ravni počne komisarka za konkurenčnost Margrethe Vestager.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.