Bolgarsko-turški zapleti
Državam Evropske unije, ki se diplomatsko zapletajo s Turčijo, se je nedavno spet pridružila Bolgarija. Bolgarski protestniki so s podporo nacionalistične koalicije Združeni patrioti blokirali tri mejne prehode na bolgarsko-turški meji z namenom preprečiti udeležbo bolgarskim Turkom na parlamentarnih volitvah prihodnjo nedeljo. V Turčiji živi okoli 300 000 bolgarskih Turkov, ki so se v Turčijo izselili v 80-ih zaradi sovjetskih poskusov bolgariziranja te etnične manjšine. Teh 300 000 Turkov je obdržalo bolgarsko državljanstvo, zaradi česar so upravičeni do glasovanja na bolgarskih parlamentarnih volitvah. Turškim volivcem je sicer omogočeno glasovanje v Turčiji, vendar je bolgarska vlada lani zmanjšala število volišč v tujini na 35. Predčasne parlamentarne volitve se bodo v Bolgariji odvile v nedeljo, na njih pa prvič kandidira koalicija DOST, ki jo podpira turška vlada. Bolgarska vlada je zaradi turškega vmešavanja v parlamentarne volitve že poklicala na zagovor turškega veleposlanika v Sofiji.
Poskusa blokade vstopa avtobusov s turškimi volivci se nacionalistične stranke v Bolgariji poslužujejo ob praktično vsakih volitvah. Nacionalistične stranke si s tem tik pred volitvami nabirajo glasove. Pojasni Angel Petrov z bolgarskega časopisa Dnevnik:
Ob prihajajočih volitvah bolgarske vlade ne skrbi sam obisk turških volivcev, ampak dejstvo, da je stranko DOST javno podprl turški zunanji minister ob obisku bolgarskih Turkov.
Bolgarsko ministrstvo za obrambo je danes podalo izjavo, da imajo dokaze o turškem vmešavanju. Da je vsebina teh dokazov rahlo nejasna, pojasni Petrov:
Koalicija DOST del svoje kampanje izvaja v turščini, kar je v Bolgariji ustavno prepovedano. Prav tako se v njihovem propagandnem videu pojavi turški veleposlanik v Sofiji. Razloži Petrov:
V Bolgariji so stranke na etnični, rasni ali verski osnovi ustavno prepovedane. Kljub temu nekatere stranke v bolgarskem parlamentu zagovarjajo interese turške manjšine, ki živi v Bolgariji in predstavlja 8,8 odstotkov prebivalstva. Bolgarska vlada koaliciji DOST, ki se je dokončno oblikovala februarja letos, ne očita zagovarjanja interesov bolgarskih Turkov, ki živijo v Turčiji in Bolgariji. Bolj problematično je po njihovem mnenju dejstvo, da koalicijo podpira turška vlada in da bo stranka potencialno v parlamentu zagovarjala interese turške vlade. Pojasni Peter Kičaski z Inštituta za moderno politiko v Sofiji:
Turkom z bolgarskim državljanstvom je omogočeno voliti na voliščih v Turčiji, katerih število pa je bolgarska vlada lani močno zmanjšala. Tistim, ki hočejo glasovati na bolgarskih volitvah, bo to torej omogočeno v vsakem primeru. Protestnike na mejah je bolj zmotila informacija, da naj bi avtobuse s turškimi volivci pošiljala turška vlada.
Zaradi domnevnega turškega vmešavanja se bolgarski vladi postavlja vprašanje, če naj sploh še dovoli glasovanje državljanom, ki ne živijo v Bolgariji, imajo pa dvojno državljanstvo. Nadaljuje Kičaski:
Stranki DOST je okrajno sodišče v Sofiji zaradi domnevnih povezav s turško vlado in pa preveč očitne etnične podstati avgusta lani prepovedalo registracijo. Stranka DOST se je februarja letos tako v koalicijo povezala z že uveljavljeno Ljudsko stranko za svobodo in dostojanstvo. Koalicija v bolgarskih mnenjskih raziskavah prejema dokaj majhno podporo, vendar pa Kičaski opozarja, da te mnenjske raziskave nikoli ne vključujejo bolgarskih državljanov, ki živijo v tujini:
Tudi če koaliciji DOST ne uspe preboj v parlament, že samo njen pojav v bolgarski politični sferi povzroča spremembe. Javnomnenjska podpora je padla Gibanju za pravice in svoboščine prej vodilni stranki, ki zagovarja interese turške manjšine v Bolgariji, vendar pa ne prejema podpore Ankare. Podpora se je dvignila nacionalistični koaliciji Združeni patrioti. Pojasni Petrov:
Kičaski se v zaključku ne more izogniti primerjavi z ruskim vmešavanjem v volitve v ZDA:
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj