Kje je solidarnost in kdo nam krade denar?

Aktualno-politična novica
29. 6. 2015 - 17.00
 / OFFsajd

Grčija že dolgo časa polni naslovnice dnevnega časopisja in dnevno-informativnih oddaj. Govora je o dolgovih, o lenobi, o bankomatih, o paniki. Pogosto se iz poročil izpušča premislek o solidarnosti, ta pa bo ključnega pomena v naslednjem tednu, ki vodi do referenduma. Na njem bodo grške državljanke in državljani odločali o tem, ali naj vlada sprejme ponudbo bivše trojke, sedaj prijaznejše poimenovane “institucije”, ki v zameno za podaljšanje posojil zahteva še globlje varčevalne ukrepe in napad na socialno državo.

Solidarnostnih demonstracij je bilo že samo v zadnjem mesecu veliko - pred dobrim tednom so se množice zbrale v večjih evropskih mestih, od Berlina do Pariza in Londona. Shodi se nadaljujejo tudi v tem tednu, jutri se obeta v Londonu, konec tedna tudi v manjših britanskih mestih, kot je Bristol, ter v irski prestolnici Dublinu. Ali to pomeni, da se ljudje lahko poistovetijo z grškim ljudstvom in socialno katastrofo, s katero se Grčija že leta sooča zaradi varčevalnih ukrepov? Ali sploh obstaja razumevanje o tem, kaj so grški dolgovi in kam je šel izposojen denar? Na ta in številna druga vprašanja smo odgovarjali s Horstom Hilsejem iz Odbora za solidarnost z Grčijo v Kolnu in Leonidasom Vatikiotisom, profesorjem politične ekonomije in članom grške politične stranke Antarsija.

Za začetek obnovimo, za kaj sploh gre v tem trenutku - Vatikiotis opomni na obljube, ob katerih so državljanke in državljani Grčije izvolili trenutno vlado, in kaj to pomeni za odločanje na referendumu naslednjo nedeljo.

Izjava

V javnosti so pogajanja, v katerih se že mesece razglablja o grških dolgovih, predstavljena predvsem kot boj med Grčijo in Evropsko unijo pod poveljstvom Nemčije, kar se odseva v javnem mnenju na obeh straneh ter medijih. Zato je ob pregledu solidarnostnih akcij v Evropi nujno analizirati ravno tamkajšnje, saj prikažejo realnejšo sliko ljudi in njihovih prepričanj. V Nemčiji obstaja cela mreža Odborov za solidarnost z Grčijo, ki imajo po različnih mestih različne akcije. Horston Hilse iz tovrstnega odbora v Kolnu nam pove, kaj se tam trenutno dogaja.

Izjava

Prevladujoče prepričanje v Nemčiji je, da je način, na katerega so se evropske oblasti, z nemško na čelu, lotile pogajanj, v trenutni situaciji smiseln in pravilen. Več o tem nam pove Hilse, ki izpostavi tudi, da se situacija počasi spreminja.

Izjava

Medtem ko nekatere izmed strank v različnih evropskih državah izražajo strinjanje z bojem Sirize in zahtevo po koncu varčevanja, pa se to prepričanje redko prelije v proteste. Hilse opiše situacijo v Nemčiji, ki se veže predvsem na levičarsko Die Linke in sodelovanje z nestrankarskimi posamezniki in organizacijami.

Izjava

Mediji igrajo ogromno vlogo pri oblikovanju percepcije ljudi. Predvsem množični mediji in tisti, ki so priznani v očeh javnosti, kot je nemški Spiegel, pa v Nemčiji skupno govorijo precej enotno, a obenem zavajajočo zgodbo. Več, Hilse.

Izjava

Možnost solidarnostnih akcij bi torej nedvomno bila večja, če bi do ljudi prišle prave informacije. Medtem ko je v Grčiji socialna država v razpadu in stopnja nezaposlenosti dosega vedno nove rekorde, se diskurz v Evropi še vedno vrti okrog tega, kako dobro se imajo tisti Grki tam spodaj z vsem denarjem, ki so ga prejeli iz Evrope. O tem, koliko denarja je prišlo do prebivalstva, Vatikiotis.

Izjava

Razlog, zakaj Evropejci v veliki meri ne čutijo solidarnosti z Grki, je v tem, da je vsesplošno sprejeto, da je bil Grkom posojen denar, ki so ga porabili za svoje notranje delovanje ter, kot pogosto slišimo, previsoke plače ter pokojnine, zdaj pa nam - delovnim drugim - tega denarja nočejo vrniti. Posojila so stalno predstavljena kot pomoč prebivalkam in prebivalcem Grčije, medtem ko je realnost precej drugačna. Pojasni Vatikiotis.

Izjava

Z razbijanjem mitov prek prikaza poti kapitala in izpostavitve solidarnosti celo v Nemčiji se je tokrat ukvarjala Zala.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Dokler se bodo evropejci (samo)zadovoljevali z raznoraznimi "solidarnostnimi" shodi v podporo čemurkoli že, vse dotlej ne bodo njihova življenja, kaj šele življenja tistih, ki jim na ta način izražajo podporo, niti za mm boljša. Le kako bi bila? Vsak evropejec ima namreč ogromno razlogov, da odjebe razdiranje Države, v kateri živi, da se upre odvečnosti, v katero ga silijo "ukrepi" menedžerjev na položajih v posamičnih "izvršnih oblasteh, da se postavi po robu radiranju političnih skupnosti, ki jih tako zlahka izpeljujejo razni ecbimf-ji in njim sorodna financarska sodrga. Če želiš Grkom in Grkinjam boljše življenje, potem poskrbi, da bo v (odmirajoči) državi, v kateri bivaš, življenje vseh prebivalk in prebivalcev boljše. Gre za Enakost, ne pa za dolgove, denar in še zlasti ne za "ekonomijo". Vse drugo bi bilo zgolj larifari, ki ga zganjajo (še vedno a vedno manj) privilegirani prebivalci tega planeta, polnoriti sprehajalci po ulicah evropskih mest, ki takisto odmirajo, kot odmira njihova jebena evropa.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness