Klasa optimist

Ob začetku novega šolskega leta se vračamo k temi s konca prejšnjega; segregaciji v izobraževanju v eni večjih entitet Bosne in Hercegovine - Federaciji BiH. Povod za takratni OFFsajd je bil protest dijakov v Travniku proti gradnji že oseminpetdesetih tako imenovanih »dveh šol pod eno streho«. Načrti o novi deljeni šoli v Srednjebosanskem kantonu so bili zavrženi, učenci pa so tako zmagali v vsaj eni bitki. Vsaj zaenkrat. Slobodanka Dekić, Media Centar Sarajevo.

Izjava

Na bolj celovito rešitev cilja poslanec Naše stranke, Dennis Gratz, ki je kmalu po omenjenih protestih vložil predlog zakona o prepovedi segregacije v izobraževanju v Federaciji Bosne in Hercegovine, nanj pa se je odzvala tudi vlada Federacije in se z njim, morda nekoliko presenetljivo, strinjala. 

»Vlada podpira vsak trud preko zakonodajnih teles - spremembe in dopolnitve obstoječih zakonskih rešitev ali sprejetje popolnoma novih zakonov - za prepoved in onemogočenje vsakršne oblike diskriminacije in segregacije pri uveljavljanju pravic v izobraževanju. Po predlogu zakona predlagatelja Gratza bo prepovedana vsakršna segregacija v izobraževanju, kamor sodi vsakršna oblika fizičnega ločevanja oseb ali skupin; predvsem ločevanje dijakov, študentov in učiteljev med in po pouku, med odmori in obšolskimi dejavnostmi. Z zakonom se ščiti pravico prebivalcev Federacije BiH do enakopravne uporabe uradnih jezikov in pisav Federacije BiH v izobraževanju.«

Dekić pojasni trenutni sistem v Jajcu in širše v BiH.

Izjava

Sistem segregacije, v povojni Bosni in Hercegovini zamišljen zgolj kot prehodna rešitev, je sčasoma postal močno razširjen pri ločevanju hrvaških in bošnjaških učencev. Največ tovrstnih šol pod eno streho je v že omenjenem Srednjebosanskem kantonu, sledita mu Hercegovsko-neretvanski in Zeničko-dobojski kanton.  

Izjava

V preteklosti se je proti tovrstni segregaciji šol zvrstilo že več sodnih procesov, ki so pritrdili mnenjem, da gre za protizakonite prakse. Kako je mogoče, da učence kljub temu ločujejo na podlagi nacionalne pripadnosti, pojasni Dekič.

Izjava

Z Dekić se prav tako strinja Faruk Gutić iz Asociacije srednješolcev, ki pozdravlja podporo najnovejšemu predlogu zakona, a hkrati opozarja, da gre še zmeraj za le mrtvo črko na papirju.

Izjava

Dekić poudari, da Bosna in Hercegovina potrebuje bolj celovito rešitev, ki bo obveljala na ozemlju celotne države.

Izjava

Kompleksna ureditev BiH na deset kantonov v Federaciji prelaga večino moči, ko gre za področje izobraževanja.

Izjava

V morju slabih in manj slabih rešitev se ponuja ureditev iz Brčkega na severovzhodu države. Gre za distrikt, kar pomeni, da zaradi svoje multietničnosti in obmejne lokacije ne pripada ne Federaciji ne Republiki Srbski. Tam od leta 2001 učenci ne glede na vero in nacionalno pripadnost hodijo v iste šole, ločujejo jih zgolj pri bolj občutljivih predmetih, kot so jezik, zgodovina in verouk.

Izjava

Brčko vseeno ni ne Federacija BiH ne Republika Srbska. Bosna in Hercegovina pa niso Združene države Amerike v času desegregacije iz šestdesetih let, s čimer je paralele povlekel predlagatelj zakona. Kljub vsemu pa v BiH leta 2017 bistvenih pozitivnih premikov, realno gledano, še ni na vidiku.