Nova koroška ustava s slovenskim problemom

Deželni zbor avstrijske Koroške je blizu sprejema nove deželne ustave, stosedeminštirideset stranskega dokumenta z gospodarskimi, okoljskimi in upravnimi določili. Predlog ustave, ki naj bi bil potrjen marca, pa je zaradi enega izmed določil naletel na nasprotovanje koalicijske stranke. Konzervativna Ljudska stranka namreč od četrtka nasprotuje zapisu ustavnega določila, ki slovenski manjšini priznava enakopravnost z nemško. Sporni stavek, ki ga je Ljudska stranka leta 2015 predlagala sama, je: “Skrb dežele in občin velja enakopravno tako za nemško kot slovensko govoreče deželane.”

Slovenska Korošica, poslanka koalicijske stranke Zelenih, Zalka Kuchling, predstavi glavne spremembe predloga nove ustave:

izjava

Sprememba ustave je eden izmed ciljev trenutne vlade že od začetka mandata marca 2013. Oktobra 2015 so koalicijske stranke sprejele kompromisno verzijo ustave, ki vključuje kompromisno formulacijo o slovensko govorečih deželanih. Zalka Kuchling pojasni proces sprejemanja ustave.

izjava

Deželni svetnik Ljudske stranke Christian Benger je nedavno spremembo mnenja v stranki pojasnil tudi z negativnim odzivom dela prebivalstva na to določilo, češ da formulacija Korošce deli. Vodja poslanske skupine Ljudske stranke v deželnem zboru Ferdinand Hueter pa je zatrdil, da je vprašanje manjšin urejeno že v zvezni ustavi, zaradi česar ni potrebe po dodatni uvedbi slednjega na deželni ravni. Leta 2000 je zvezni parlament določil ustavno določilo o raznolikosti jezikov in narodnosti Avstrije, kar je koroški vladi služilo kot zakonska podlaga in precedens za določilo v predlogu nove ustave.

Zalka Kuchling predstavi svoj pogled na vzroke, ki so Ljudsko stranko pripeljali do spremembe mnenja. Podvomi, da bi bila zamenjava sistema politično koristna za Ljudsko stranko.  

izjava

V primerjavi z večino ostalih regij v Avstriji je Ljudska stranka na Koroškem manj uspešna. Že leta na koroških volitvah prejema manj kot 20 odstotkov glasov, na zadnjih volitvah so prejeli 14 odstotkov glasov. Nonti Olip, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev pa meni, da so na predvolilno spremembo v Ljudski stranki, vplivale predsedniške volitve.

izjava

Predlog ustave slovenski skupnosti ne prinaša dodatnih ugodnosti, na primer dodatnih finančnih sredstev z avstrijske strani. Zakaj je določilo, ki slovenski manjšini priznava enakopravnost, vseeno pomembno za koroške Slovence, pojasni Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk.

izjava

Do 14. februarja lahko vse stranke in drugi predložijo spremembe in opombe k predlogu ustave. Sledila bo razprava v ustavnem odboru deželnega zbora. Drugi dve koalicijski stranki sta presenečeni nad odločitvijo Ljudske stranke in vztrajata pri ohranitvi določila o slovenski manjšini v ustavi. Ljudska stranka tudi po negativnem odzivu koalicije ne odstopa od zahteve po izbrisu tega določila, odprta pa je za pogajanja o predlogu ustave. Za sprejetje ustave bo potrebna dvotretjinska podpora oziroma glasovi vseh poslancev koalicije, vključno s petimi poslanci Ljudske stranke.

 Offsajd je pripravila vajenka Gea.