Prenizka najemnina ali premajhna subvencija? | Radio Študent

Prenizka najemnina ali premajhna subvencija?

Oddaja
6. 4. 2017 - 17:00
 / OFFsajd

Proces obravnave novele stanovanjskega zakona v Državnem zboru, ki traja od sredine preteklega meseca, je odprl prostor za problematizacijo različnih vidikov stanovanjske politike v Sloveniji. V sredo je denimo Združenje stanovanjskih skladov izdalo resolucijo, v kateri je opozorilo na trend zmanjševanja sredstev v slovenskem fondu javnih stanovanj. Temu naj bi botrovala predvsem neprimerno določena vrednost točke oziroma analitičnega mehanizma za izračun neprofitne najemnine, zapisana v stanovanjskem zakonu, zato v resoluciji med drugim predlagajo njen dvig.

Po oceni, zapisani v resoluciji, so se sredstva fonda zaradi prenizkih najemnin med leti 2007 in 2016 zmanjšala za 83 milijonov evrov. Ta vsota, kakor navajajo v Združenju, bi bila lahko porabljena za zadostitev stanovanjskih potreb vsaj 1000 oseb. Trenutno stanovanjski skladi razpolagajo z okoli 20.500 javnimi stanovanji, število pa vztrajno pada, saj so skladi upad prihodka s strani najemnin prisiljeni reševati z odprodajo nepremičnin, s katerimi razpolagajo. Zgolj med leti 2000 in 2009 je bilo v ta namen odprodanih okoli 5000 neprofitnih stanovanj. Danes po besedah Dušana Gorenčiča, predsednika Združenja stanovanjskih skladov, državi primanjkuje okoli 9000 stanovanj, da bi povsem zadostila povpraševanju po neprofitnem najemu bivališča. V resoluciji opozarjajo tudi na to, da javnofinančno zadolževanje skladov kot edina trenutno obstoječa alternativa problemu zmanjševanja fonda javnih stanovanj nikakor ni vzdržno na dolgi rok.

Problemsko polje nam pojmovno in zgodovinsko kontekstualizira Anton Kožar z Inštituta za nepremičnine:

Izjava

Da gre pri tem vprašanju na prvem mestu za simptom sistemskega problema, trdi Klemen Ploštajner s stanovanjske zadruge Zadrugator:

Izjava

Tudi Kožar izpostavi diskrepanco med pravno osnovo in prakso izvajanja stanovanjske politike:

Izjava

Po resoluciji sodeč je poleg zmanjševanja upada sredstev eden glavnih ciljev višanja točke za izračun najemnine tudi bolj progresivna delitev finančnega bremena med upravičenci do neprofitnega najema:

Izjava

Ploštajner ob tem opozori tudi na možne posledice nepravilnega izvajanja takšnih politik:
Izjava

Kožar v nadaljevanju poda oris modela ureditve, ki bi se lahko zoperstavil omenjenim trendom in njihovim učinkom na socialno najšibkejše:

Izjava

V kontekstu socialne pravičnosti je ena izmed glavnih sprememb, ki jih prinaša novela stanovanjskega zakona, da povečuje število najemnikov neprofitnih stanovanj, katerih premoženjski status lahko lastnik vsakih pet let preveri in ugotovi, ali še izpolnjujejo pogoje za neprofitni najem. Do zdaj so bili iz preverjanja izvzeti vsi najemniki, ki so neprofitno najemno razmerje sklenili pred letom 2003, ko je bil sprejet prejšnji stanovanjski zakon. Po novi ureditvi bo veljalo, da v primeru ugotovitve, da njihovi dohodki ali premoženje presegajo kriterije za neprofitni najem, sicer ne bodo izgubili pravice do najemnega stanovanja, plačevati pa bodo morali tržno najemnino. Komentira Ploštajner:

Izjava

Zakaj je vprašanje, ki smo si ga zastavili v naslovu, torej, ali je prenizka najemnina ali subvencija, predvsem retorično, zaključi Kožar:

Izjava

facebook twitter rss

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.