Suša lokalnih bazenov

Občina Slovenske Konjice je nekaj dni pred otvoritvijo kopalne sezone sporočila, da letos letno mestno kopališče zaradi dotrajane tehnologije ne bo obratovalo. Občina je namreč aprila naročila izvedensko mnenje, katerega vsebine sprva niso razkrili javnosti ali mestnemu svetu. Za domačine cenovno ugoden bazen po podatkih direktorja Javnega komunalnega podjetja Slovenske Konjice Franca Doverja sicer letno ustvari 54 tisoč evrov izgube. Naložbo v obnovo bazena občina ocenjuje na 350 tisoč evrov, ki jih iz letošnjega proračuna ni moč zagotoviti, prav tako ni znan datum ponovnega odprtja bazena. Do takrat bo Društvo prijateljev mladine Slovenije organiziralo brezplačen prevoz za otroke na manjše kopališče Zbelovo. 

Mestni svetnik Jernej Štromajer predstavi svoje probleme z odzivom župana Mirana Gorinška.

izjava 

Štromajer predstavi, v katere projekte je občina namenjala denar, ki zdaj ni na voljo za popravilo mestnega bazena.

izjava

Na poziv svetnika Štromajerja je župan Gorinšek danes razkril izvedensko mnenje in napovedal izdelavo nove projektne naloge celovite rekonstrukcije bazena. Na zasnovi projektne naloge izpred dveh let pa je celotne stroške ocenil na približno 350 tisoč evrov. V izjavi je omenil, da denarja v proračunu za obnovo bazena ni zaradi letošnjih investicij v dva vrtca.

 Izvedensko mnenje priporoča zamenjavo dotrajane skakalne deske, nujno popravilo obloge bazenske školjke in tudi sanacijo drugih ploščic. Nujna je torej popolna sanacija bazenske školjke, ki je po letih krpanja le še polovično sestavljena iz keramičnih ploščic. Po izvedenskem mnenju sodeč, so bila vsakoletna popravila s strani upravitelja, komunalnega podjetja Slovenske Konjice, nezadostna. Bazen je namreč nevaren kopalcem, zato je v izvedenskem mnenju poudarjeno, da mora odgovorni upravljalec, torej komunalno podjetje Slovenske Konjice, poskrbeti za vse sanacije, ki ogrožajo plavalce. Stroške vseh nujnih in priporočljivih del izvedensko mnenje ocenjuje na 126 tisoč evrov in 20 tisoč za morebitno novo desko. Županov izračun, mnogo višji od računov obnove drugih primerljivih bazenov, je 350 tisoč evrov.  

Križe in težave z javnimi kopališči pa pozna tudi prestolnica, sploh pri kopališčih Kolezija in Ilirija. Kolezija, ljubljansko najstarejše kopališče, je med iskanjem zasebnega partnerja v 13 letih svojega zaprtja propadala. Ko je leta 2013 Mestna občina Ljubljana nato sama zbrala potrebnih 3,7 milijonov evrov, je bilo kopališče tako dotrajano, da ga je bilo treba zrušiti in zgraditi na novo. Ilirija pa je od obnove leta 1979 delovala vsako leto, vendar v vse slabših pogojih in brez prepotrebne obnove. Lansko leto je nato skupina prostovoljcev z 230 tisoč evri obnovila tuše, ploščad ob bazenu, teraso, stranišča in bazen. Za razliko od Kolezije sta del sredstev poleg lastnikov Ilirije, plavalnega kluba Ilirija in Mestne občine Ljubljana, prispevala tudi zasebno podjetje Helios in pa Slovenska fundacija za šport.

Sekretar plavalnega kluba Ilirije Vlado Vučko predstavi lansko obnovo Ilirije in želje za prihodnost:

izjava 

Na lanski otvoritvi je ljubljanski župan govoril o potrebnih 40 do 50 milijonih evrov za celotno prenovo Ilirije, ki bi vključevala tudi pokriti olimpijski bazen, ki ga Ljubljana še ne premore. Načrt za pokriti bazen na Iliriji pa obstaja že od leta 1989. Ilirija je sicer drugo najcenejše kopališče v Ljubljani in o dvigu cen ne razmišlja. V lanski sezoni jo je obiskalo 30.000 kopalcev. V najboljših časih je Ilirijo obiskalo tudi 80.000 kopalcev. Zaprti bazen bi tako podaljšal sezono, ki bo letos trajala od maja do vključno septembra.

Kakšno sezono pričakujejo in ali so že odplačali stroške lanske obnove, pa pove Vučko.

izjava 

Offsajd je pripravila Gea.