DRŽAVNE PODPORE ZA PREMOŽNE

DRŽAVNE PODPORE ZA PREMOŽNE

Mnenje, kolumna ali komentar
13. 7. 2017 - 16:00

Ali veste, da imamo v državi tudi socialne pomoči, kjer velja obratna logika: višje ko imaš dohodke ali premoženje, večja je državna podpora. Verjamem, da se vam to zdi nelogično, a točno takšna je veljavna zakonodaja, takšna so izplačila, a nihče na to ni pozoren. Ko so sprejemali takšno zakonodajo, najbrž tega poslancem ni nihče ustrezno predstavil, bojim se, da se mogoče tega ne zavedajo niti na ministrstvu za finance. Dvomim namreč, da bi kdo zavestno predlagal rešitev s katero bi nagrajeval premožnejše, še težje bi jo zagovarjal v parlamentu in javnosti. Pri tem ne gre za neke obrobne zneske, temveč za podporo, katere učinki se merijo v nekaj sto milijonih evrov. O kakšni podpori torej govorimo?

Kot vemo dobivajo starši za svoje otroke različna nadomestila. Najbolj znan je otroški dodatek, pri plači nam obračunavajo olajšavo za otroke, potem pa imamo še subvencije za vrtce ter prehrano in prevoz v šolo. Do večine teh ugodnosti so upravičene predvsem družine z nižjimi dohodki. Če starša prejemata le minimalno plačo, potem dobivata za vsakega otroka okoli 100 evrov mesečnega otroškega dodatka. Seveda pa se ta znesek z rastjo prejemkov postopno znižuje in ko starša dosežeta približno povprečno plačo, otroških dodatkov ni več. Tudi sicer se otroški dodatki prejemajo samo do otrokove starosti 18 let.

Kriterij so torej prejemki, pri čemer strokovne službe preverjajo, da nimate slučajno prevelike hiše ali avtomobila, kaj šele kakšno drugo premoženje ali dohodke. Tudi če vam teta iz Amerike podari 10 tisoč evrov, lahko to hitro vpliva na upravičenost do otroških dodatkov. Zato babico vedno zaprosite, da vam morebitno darilo da kar na roke, nakazilo na vaš ali otrokov tekoči račun je že sporno.

Precej drugačna zgodba pa je z olajšavami pri obračunu plač za otroke. Ti prejemki so precej bolj skriti, ker jih pač ne dobivamo v obliki nekega dodatnega nakazila, temveč samo kot nekaj višjo plačo. Ob koncu leta svojemu delodajalcu vsi sporočajo koliko otrok uveljavljajo, le redko kdo pa ve, kako to vpliva na njegovo plačo. Dobi sicer nekaj višjo plačo, a ne ve, koliko bi dobil, če te olajšave ne bi bilo in zato je ta prejemek kar nekako skrit. Ima pa to državno nadomestilo še drugo pomembno značilnost - da je namreč vse večji, višjo kot imate plačo. Poglejmo.

Pri obračunu plač nam odtegnejo vse prispevke, obračunajo olajšave ter izračunajo tako imenovano osnovo za dohodnino. Ta se zniža tudi za olajšave za otroke, kolikor jih je pač kdo od staršev prijavil. Vendar je problem v tem, da ima nekdo z minimalno plačo že toliko rednih olajšav, da dohodninske osnove sploh nima in že brez prijavljenih otrok ne plača nobene dohodnine. In čeprav mu zakonodajalec za prvega otroka nudi dodatno znižanje osnove za 220 evrov, za drugega še dodatnih 368 evrov n tako naprej, mu to nič ne koristi. Tudi brez otrok bo dobil maksimalno 600 evrov neto mesečne plače in plača ne bo nič večja naj uveljavlja dva, tri ali pet otrok.

Pri plači tisoč evrov bruto brez otrok prejemnik plača le 70 evrov dohodnine in zaradi olajšav na otroke, se mu plača lahko poveča največ za teh 70 evrov.

Kaj pa nekdo, ki prejema 5.000 evrov neto plače? On seveda danes plača skoraj tri tisoč evrov dohodnine. In če uveljavlja dohodnino za enega otroka, bo njegov prejemek višji za 100 evrov, ob štirih otrocih celo za 850 evrov. Posameznik s takšnimi dohodki pač plačuje na mejne prejemke kar 50 % dohodnine in v primeru uveljavljanja olajšave za otroke, mu tega na višino olajšave ni treba in neto plača je ustrezno višja. Vidimo torej, da višjo ko imaš plačo, bolj se ti ta poveča ob uveljavljanju olajšav za otroke.

Imamo torej situacijo, da osebe z najnižjimi prejemki prejemajo okoli 100 evrov za otroka, vse samo v obliki otroškega dodatka. Tisti z najvišjimi pa dobe prav tako 100 evrov, le da v obliki višje neto plače kot če olajšave ne bi uveljavljali. Vsi starši vmes pa dobe prav tako okoli 100 evrov na otroka, le da slabše plačani nekaj več iz naslova otroškega dodatka in manj iz olajšav, z rastjo plač pa se povečujejo viri iz olajšav in zmanjšuje otroški dodatek.

Struktura teh prihodkov je lepo prikazana na spodnji sliki. Upoštevali smo neko običajno družino, starša in dva mladoletna otroka ter pogledali višino skupne državne podpore (otroški dodatek in učinki olajšav) za ta dva otroka. Predpostavili smo, da oba starša dobivata enak neto prejemek (različne kombinacije plač ne dajo bistveno drugačnih rezultatov, le učinki olajšave so nekaj višji). Na spodnjem grafikonu so tako z zelenim poljem prikazani naraščajoči učinki olajšav glede na višino ene neto plače, z rumenim pa dodatno prejet otroški dodatek. Tega glede na veljavno zakonodajo dobivajo 4-članske družine dokler njihovi dohodki ne presežejo dveh povprečnih plač (sicer le do 18 leta starosti otrok, medtem ko olajšave ves čas vzdrževanja otrok). Na grafikonu je dodan tudi podatek, kolikšen del zaposlenih (kumulativno) prejema posamezno  višino neto plače. Skupaj je npr. blizu 70 % vseh zaposlenih upravičenih vsaj do nekoliko otroškega dodatka in ti zaposleni prejemajo manj kot znaša povprečna plača (1.030 evrov neto mesečno).

Dobili smo torej zanimive rezultate in sicer, da v Sloveniji večina otrok dobiva približno 100 evrov mesečno, v premožnejših družinah v celoti preko olajšav, pri ostalih pa kombinirano. V nekaj slabšem položaju so edino družine s prejemki nekoliko nad povprečno plačo (gre za kako šestino zaposlenih), ki niso več upravičeni do otroških dodatkov, učinek olajšav pa je še nizek.

Rezultati so verjetno za večino presenetljivi, vsekakor ne v skladu s pričakovanji – a takšne imamo že kar nekaj let, pa nihče ne protestira (višja plača zaradi olajšav se pač nikjer ne vidi in verjetno le malokdo ve, koliko točno dobi zaradi otroka več). Možnosti imamo dve:

-tudi olajšavo bi lahko preko drugačnega načina obračuna dohodnine opredelili tako, da bi bila obratno-sorazmerna z višino prejemkov (kot velja za ostale podpore) in torej spremenili obstoječi način preko ustreznih sprememb zakonodaje,

-lahko pa sprejmemo tudi stališče, da je takšna distribucija podpor ustrezna, da torej vsak otrok, ne glede na višino prejemkov staršev, dobi 100 evrov mesečno – v tem primeru pa bi bilo potem smiselno ukiniti obstoječi način ugotavljanja upravičenosti za otroške dodatke in odpraviti olajšave, torej vso birokracijo in preprosto vsakemu otroku mesečno nakazati 100 evrov državne podpore.

Slednji predlog bi bil verjetno predmet kritik, da s tem podpiramo tudi otroke premožnejših družin, ki državne podpore res ne potrebujejo. To sicer drži – a sprašujem se, zakaj imamo potem takšno prakso uzakonjeno že deset let in več? Se res ne vidi in ne da izračunati? Ta zadnji predlog pa ima poleg poenostavitve dosedanjega načina še eno logiko. Res smo lahko proti podporam premožnejšim, a bolje da to razrešujemo z bolj progresivno obdavčitvijo, otrokom pa omogočimo enak status. Ali ni bolj pošteno in smiselno, da imajo vsi otroci brezplačen obrok in enotnih 100 evrov podpore (da jih ne ločujemo med bogate in revne), bogatejši pa v ta namen raje plačujejo kak odstotek višjo dohodnino?

Vsekakor imamo s predvidenimi spremembami davčne zakonodaje ponovno možnost da sledimo predlaganim rešitvam, a verjetno bo ostalo tako kot je. Zlonamerneži bodo trdili da zato, ker tisti, ki odločajo želijo zadržati olajšave. A bojim se, da je razlog bolj v tem, da večina problematike ne pozna.

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.