Kaj pa medgeneracijsko sodelovanje

Kaj pa medgeneracijsko sodelovanje

Oddaja
24. 2. 2017 - 14:00

V sredo je Mladinski svet Slovenije v Maxi klubskem salonu pripravil posvet o medgeneracijskem sodelovanju in solidarnosti. Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, Peter Pogačnik, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Marijana Bednaš, namestnica direktorja Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, in Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta, so se pogovarjali o sodelovanju med starejšo in mlajšo generacijo ter predstavili načine, kako to izboljšati.

Medgeneracijsko solidarnost lahko opredelimo kot socialno povezanost med različnimi generacijami. Ko o njej govorimo, pa se ne moremo izogniti medgeneracijskemu konfliktu in vprašanju, ali ta solidarnost sploh obstaja. Ta navidezni konflikt se v javnosti spodbuja predvsem, ko se govori o prihodnosti mlade in srednje generacije. O tem je v uvodnem nagovoru med drugim govoril tudi podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije za mladinske politike Tibor Vöröš.

IZJAVA

Opozoril je tudi na problematično dejstvo, da sta mlajša in starejša generacija izločeni iz pomembnih družbenih odločitev, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje.

Marijana Bednaš iz Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize je predstavila različne statistične podatke in grafe o demografskih spremembah. Opozorila je, da se bo v naslednjih letih delež ljudi, starejših od 65 let, močno povečal, medtem ko se bo delež delovno sposobnih zmanjšal. Te demografske spremembe pa narekujejo različne prilagoditve na trgu delovne sile, v izobraževanju, na področju socialne zaščite in pri oblikovanju okolja. V Sloveniji mladostnik relativno pozno stopi na trg delovne sile, izstopi pa relativno zgodaj, kar pomeni, da je obdobje delovne aktivnosti zelo kratko.

Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik je poudaril, kako pomembno je medgenerecijsko sodelovanje in kako se na različnih projektih že uspešno družijo z mladimi in izmenjujejo znanja. Poudaril je tudi pomembnost vseživljenskega učenja. Sušnik je opisal primer uspešnega sodelovanja z mladimi.

IZJAVA

Kot ste lahko slišali, mladi pogosto pomagajo starejšim pri uporabi nove tehnologije. Sušnik je poudaril, da starejši z mladimi lahko delijo predvsem izkušnje.

IZJAVA

Od mnenja predstavnika starejše generacije pa k mnenju predstavnika mlajše generacije. Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije, krajše MSS, se je v svojem govoru osredotočil na tri probleme, s katerimi se srečujemo mladi: na trg delovne sile in izobraževanja, na vključenost v družbo in proces odločanja ter na stanovanjsko politiko. Mladi se pozno zaposlujemo, po podatkih MSS je povprečna starost mlade osebe, ki se zaposli, 27 let. Dodal je tudi, da se z vsemi demografskimi in družbenimi spremembami ta doba samo še podaljšuje. Kampl je opozoril tudi na kvalitetno delovno okolje in pokazal, kako lahko medgeneracijsko sodelovanje pripomore k boljšemu okolju.

IZJAVA

Drugo točko govora je posvetil problematiki vključenosti mladih pri odločitvah družbenega pomena. Kampl je poudaril, da je ključnega pomena, da se mladih ne vključuje samo v odločitve, ki so povezane z ozkim področjem mladih, ampak da so vključeni v vseh sferah družbenih sprememb. Kot primer je izpostavil pokojninsko reformo. Želi si, da bi imeli mladi in starejši predstavnike v Ekonomsko-socialnem svetu ter v različnih zavodih, kot sta Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Kot zadnjo točko pa je Kampl izpostavil problem stanovanjske politike in predlagal medgeneracijsko sobivanje.

IZJAVA

Čeprav je bil posvet bolj podoben kakšnim predstavitvam na fakulteti, saj je vsak govornik predstavil svoj pogled na temo in njihove izkušnje na tem področju, so ga ocenili kot uspešnega in pomembnega za nadaljnje sodelovanje. Ob zaključku  posveta so bili vsi enakega mnenja, da je namreč medgeneracijsko sodelovanje potrebno spodbujati, saj prinaša koristi vsem generacijam.

Na tem področju pa že poteka vrsta projektov, ki jih pripravljajo različne organizacije. Kot primer dobre prakse lahko izpostavimo projekt Simbioza, v katerem mladi učijo starejše, kako uporabljati internet. Pogost problem, ki se pojavi pri podobnih tečajih, je ta, da mladi starejše uspešno naučijo uporabe interneta, ne naučijo pa jih medijske pismenosti in jih ne opozorijo na vse pasti, na katere lahko naletijo. Ni dovolj samo prenos veščin, ampak tudi pismenost, pravilna varne uporabe ter varovanja osebnih podatkov. O tem pa smo ponavadi bolj vajeni poslušati od izkušenih starejših generacijah.

Čeprav se zdi, da je medgeneracijsko sodelovanje predvsem vsebina različnih projektov, je to sodelovanje nekaj, kar počnemo vsak dan. Že na ravni družine si generacije med seboj pomagajo z nasveti, varstvom otrok, deljenjem znanja, veščin in podobno.

Medgeneracijsko sodelovanje je lahko tako enostavno kot skupna peka potice z babico, a je za razvoj družbe ključnega pomena. Dejstvo je, da se naša družba stara, in če so starejši skozi izobraževanje, vzgojo in usposabljanje na delovnem mestu prenašali znanja na nas, jim mi to lahko vračamo. Življenjska doba se podaljšuje in ljudje, ki so že v pokoju, so še vedno del družbe, zato je prav, da sledijo tako družbenemu kot tehnološkemu razvoju. Pri medgeneracijskem sodelovanju pa ni dovolj, da starejše samo naučimo uporabljati tehnologijo, ampak da jih privajamo na nove družbene in politične spremembe. Znanje starejših je ključnega pomena za razvoj tako gospodarstva kot družbe, saj je pomembna iztočnica za nove ideje mladih. Zato je potrebno prezreti razlike med generacijami in bolj sodelovati.

Svojo babico je naučila uporabljati računalnik tudi Amadeja.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.