KAJ PA PREDRZNI KANDIDAT?

KAJ PA PREDRZNI KANDIDAT?

Oddaja

V sredo, 19. aprila, se je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani javnosti predstavil edini kandidat za rektorja Univerze v Ljubljani, Igor Papič. Papič trenutno deluje kot dekan in redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1998 tudi doktoriral. Zdaj pa se bo, če bo 16. maja na volitvah prejel vsaj petdeset odstotkov veljavnih glasov, preizkusil še v vlogi rektorja. Nikjer v statutu Univerze v Ljubljani pa ne najdemo člena, ki bi pojasnil, kaj se zgodi, če je na volitvah možno glasovati le za enega kandidata. Sprašujemo se tudi, če bo možno glasovati proti njemu, in če bo, kaj bi se zgodilo v primeru, da ne zbere zadostnega števila glasov. Predvideno je, da bodo volitve potekale sočasno na vseh članicah univerze in rektoratu. Po spremembah pravilnika o volitvah ljubljanske univerze se rektorja voli po dvokrožnem in neposrednem sistemu. Volitve bodo tokrat prvič potekale v bolj demokratičnem duhu, čeprav v resnici tako samo izgleda. Prvič bomo namreč na izbiro predstavnikov in dekanov univerz lahko vplivali študentje in študentke, naši glasovi pa bodo šteli pičlo eno petino vseh glasov.

 

Javne predstavitve rektorja smo se udeležili tudi mi in prisluhnili besedam kandidata, ki je v govoru izpostavil nekaj ključnih točk svojega programa. V uvodu se je dotaknil trenutnega stanja univerze ter obenem izpostavil razlog, zakaj si lahko v prihodnosti obetamo boljše čase. Spregovoril pa je tudi o tem, zakaj je sprejel kandidaturo:

izjava

 

Malce je zbodel tudi Univerzo v Mariboru, ki jo je ocenil za drugo najboljšo, nato pa je več pozornosti posvetil svojim ambicijam, za katere pravi, da so tako visoke, da mu nekateri celo očitajo predrznost:

izjava

 

V nadaljevanju se je dotaknil najnovejše sprejetega zakona o visokem šolstvu. Naj spomnimo, da nov zakon prinaša spremembe v financiranju visokega šolstva. Pred sprejetjem novele zakona je bilo visoko šolstvo financirano z vladno uredbo, ki pa jo je ustavno sodišče prepoznalo kot neustavno in odločilo, da mora biti financiranje visokega šolstva urejeno z zakonom. S sprejetjem zakona se torej uresničuje odločbo, prav tako pa se dodatno zavezuje, da se raven financiranja ne sme spustiti pod vsoto, ki jo univerze in drugi visokošolski zavodi prejemajo danes, kvečjemu mora vsota rasti. Papič je v svojem nagovoru evforijo malce umiril in opozoril, da se spremembe ne bodo zgodile iz danes na jutri:

izjava

 

Poleg tega je v svojem programu izrazil odločno podporo študentom na 3. stopnji. V enem izmed odstavkov je Papič zapisal, da si bo prizadeval za zagotovitev sistemskega financiranja doktorskega študija. S tem bo le-ta postavljen v okvir javne službe, a kot posledica se bodo vpisni pogoji na doktorski študij povečali, saj naj bi le tako zagotovili določeno mero kakovosti.

 

Naš predrzni kandidat je nekaj več besed namenil nadaljnjemu razvoju celotne univerze, ki jo trenutno pesti drastično primanjkovanje razvojnih sredstev. Predstavil je načine, kako bi se lahko stanje na tem področju izboljšalo:

izjava

 

V svojem programu je tudi zapisal, da se bo zavzemal za zmanjšanje statusnih razlik med visokošolskimi učitelji in raziskovalci. Po njegovem bi morali biti starejši raziskovalci zaposleni za nedoločen čas, prav tako pa bi se morali izenačiti plačni razredi. Temu sledi tudi prizadevanje za uvajanje opcijskih kombiniranih delovnih mest visokošolskega učitelja in raziskovalca v raznih novih razpisnih skupinah, kjer je razvita močna raziskovalna dejavnost.

 

Povedal je tudi nekaj na temo avtonomnosti univerze, ki se na tem področju v zadnjih letih sooča s krizo. Govoril je o tem, kako in kaj je treba storiti, da se bo avtonomnost univerze povečala, ter katerim dogodkom se moramo še posebej izogibati:

izjava

 

Če potegnemo črto, lahko rečemo, da nam edini kandidat za rektorja vsekakor ponuja pestro paleto izboljšav na vseh področjih delovanja univerze. Vendar poudarja, da lahko zgoraj naštete spremembe uresničimo le s kolektivnim, partnerskim delovanjem celotne akademske in študentske skupnosti. Ob predpostavki dobrih odnosov si lahko prizadevamo tudi za povečevanje avtonomnosti univerze, ki si jo po njegovem mnenju moramo prislužiti. K uresničevanju ciljev naj bi pripomogli tudi vse boljši gospodarski pogoji, zaradi katerih si v prihodnjih letih lahko obetamo povečanje finančnih sredstev za delovanje in razvoj univerze. Kako pa bo v resnici, lahko le ugibamo, in upamo vsaj na izboljšanje razmer v najpomembnejših točkah njegovega programa. Glede na to, da je bila njegova javna predstavitev zelo površinska in prazna, pa lahko le upamo, da to ni realna slika njegovega dela.

 

Prispevek je napisal vajenec Dejan

 

Aktualno-politične oznake: 
Avtorji: 
Kraj dogajanja: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

avtonomnost univerze, res zanimiv koncept, mogoče bi prispevek lahko začeli kaj ta pojem sploh pomeni, čisto tako, da bi se razčistil pojem, potem pa da bi se še navedli viri financiranja te avtonomije.
ker kaj to sploh pomeni? kakšna je sploh danes kontektsualizacija pojma avtonomna univerza?

hja, avtonomnost univerze je res zanimiv pojem, ki ga vsak dojema nekoliko po svoje. V članku ni fiksiran, ker ga tudi bodoči rektor ni fiksiral, očitno bomo morali počakati da v praksi vidimo kako si predstavlja avtonomijo univerze. Sem se pa nekaj časa nazaj tudi sam dotaknil te teme: http://radiostudent.si/univerza/pod-katedrom/avtonomija-univerze

Ahm, zanimivo, sem si prečital ja, zanimiv prispevek. Vprašanje, ki se mi poraja je le, če se je kdaj in kje sploh drugače tretirala avtonomnost univerze.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.