Iztrebljanje sesalcev

Iztrebljanje sesalcev

Aktualno-politična novica
28. 4. 2017 - 7:05

Raziskovalna skupina iz Združenih držav Amerike v reviji Soft Matter poroča o hidrodinamiki iztrebkov različno velikih sesalcev. Živali iztrebljajo na raznovrstne načine, a fizikalne lastnosti iztrebkov in predvsem fizika iztrebljanja še niso bile podrobno proučene.

V raziskavo so tako vključili različno velike in težke sesalce, vse od mačk do slonov. S snemanjem iztrebljanja živali v živalskem vrtu in lokalnih parkih ter z ogledom nekaterih videov na YouTubu so ugotovili, da živali ne glede na svojo maso in velikost iztrebljanju namenijo enako časa. V povprečju iztrebljanje traja okoli 12 sekund. Živali običajno iztrebijo več kosov hkrati, psi lahko na primer iztrebijo kar štiri kose, povprečje za sesalce pa je dva kosa iztrebkov naenkrat.

Dolžina iztrebkov je po navadi dvakratna dolžina rektuma ali danke, kar pomeni, da se del iztrebkov nahaja tudi v debelem črevesju. Pri tem pa je premer iztrebkov enak premeru danke. Danke različnih živali se sicer razlikujejo po dolžini – vse od štirih do štiridesetih centimetrov. Tlak v danki pa je pri vseh živalih konstanten ne glede na njihovo velikost in maso.

Da bi pojasnili, kako lahko živali z različno dolgo danko in različno velikimi iztrebki vseeno iztrebljajo enako dolgo časa, so razvili matematični model iztrebljanja. Izkazalo se je, da se razlog verjetno skriva v plasti sluzi oziroma mukoze, ki prekriva črevesje in danko. Pri večjih živalih je namreč debelejša, kar omogoča lažje drsenje iztrebkov. Poleg tega so iztrebki večjih živali obsežnejši in težji, kljub temu pa raziskovalke in raziskovalci v matematični model iztrebljanja niso vključili gravitacijske sile , saj je težko predpostaviti njen vpliv, ker različni sesalci iztrebljajo v različnih položajih.

Poglobljeno proučevanje iztrebljanja je verjetno vodila znanstvena radovednost. Če pa se še vedno sprašujete, zakaj tako podrobno preučevati drek, raziskovalna skupina zaključi, da matematični model iztrebljanja ponuja nove možnosti za prepoznavo različnih težav s prebavili.

 

Ob 12.00 bomo člani in članice znanstvene redakcije v etru Radia Študent 89,3 MHz sprejemali vsa mnenja, pohvale, ideje in kritike v zvezi z našo redakcijo in poročanjem o znanosti na splošno. Zato vabimo vse poslušalce in poslušalke, da se s klicem pridružite soustvarjanju javnega pisma Radia Študent.

Mehke materije je spoznala Zarja.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Vec takih!

ja sej je nekaj na tem, ampak sem mislu, da nas zanima zdravje iztrebljanja pri človeku, a potem me bodo tud štopal in primerjal s slonom na primer?

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.