Korak naprej v možgansko-računalniški komunikaciji

Raziskovalci s Stanforda so pokazali, da lahko ljudje s paralizo preko možgansko-računalniškega vmesnika komunicirajo z do sedaj še nedoseženo hitrostjo in natančnostjo.

V študiji so sodelovali trije pacienti, vsi s hujšimi okvarami okončin: dva z amiotrofično lateralno sklerozo in tretji s poškodbo hrbtenjače. Kirurško so jim v motorični predel možganske skorje vgradili mikročip z dolžino stranice nekaj čez 4 milimetre. Ta deluje kot senzor, ki zaznava aktivnost posameznih nevronov. Podatki o električni aktivnosti nevronov se preko kabla, ki se priključi na skalp, pošljejo do računalnika. Tam se s pomočjo posebnih algoritmov prevedejo v gibanje kazalnika na zaslonu, kjer je navidezna tipkovnica.

Z vidika pacienta ali pacientke to pomeni, da si v mislih predstavlja, kako z roko tipka po posameznih črkah na tipkovnici. Ker so možgani teh pacientov neokvarjeni, se signal za premik roke v možganih normalno generira. Pri zdravih ljudeh nato potuje po živcih do roke, kjer pride do mišične kontrakcije. Pri omenjenih bolnikih pa preko vgrajenega čipa potuje do računalnika.

Podoben način komunikacije preko možgansko-računalniškega vmesnika so uporabljali že v prejšnjih študijah. Razlog, da je ta posebna, se skriva v hitrosti in natančnosti pisanja, saj sta bili v prejšnjih primerih ti za faktor tri počasnejši. V tej študiji je bila povprečna hitrost pisanja enega izmed udeležencev 39 črk na minuto, kar se prevede v skoraj 8 besed na minuto. To je že zelo blizu hitrosti, s katero nas večina piše SMS sporočila na pametnih telefonih. Ta znaša med 12 in 19 besed na minuto.

Študija predstavlja pomemben korak naprej v izboljšanju kvalitete življenja ljudi s paralizo. Po mnenju udeleženih raziskovalcev smo 5 do 10 let oddaljeni od širše uporabe možgansko-računalniških vmesnikov. Pred tem bo poleg njihove hitrosti in natančnosti treba izboljšati še nekaj drugih stvari, na primer iz žične tehnologije preiti na brezžično in zagotoviti trajnost vsadkov.

Celotna študija je prosto dostopna na portalu eLife.

Zbritoff je spisal vajenec Črt.