Matične celice in celjenje zlomljene kosti

Raziskovalci in raziskovalka iz Španije so v znanstveni reviji PLoS One objavili raziskavo o obstojnih organskih onesnaževalih, ki se kopičijo v človeškem telesu. Najpogosteje gre za organske klorove spojine, bromirane bifenilne obroče, dioksine, benzofurane in druge. Dosedanje študije so večinoma pokrivale vsebnost zgolj ene strupene snovi, v tej raziskavi pa so se osredotočili na večje število zdravju škodljivih snovi.

Z analizo krvnih vzorcev, ki jih je Ameriški inštitut za zdravje zbral med letoma 2003 in 2004, so prišli do zaskrbljujočega spoznanja. Več kot 13 odstotkov preiskovanih osebkov je imelo v krvnem serumu več kot deset strupenih snovi v zgornjih dovoljenih mejah. Izsledki raziskave so toliko bolj problematični, če predpostavimo, da se škodljivi učinki posameznih onesnaževal seštevajo.

Raziskovalna skupina iz Japonske je v Scientific Reports prikazala rezultate zanimivega poskusa regeneracije poškodovane kosti z matičnimi celicami. Gre za telesne celice, ki imajo sposobnost delitve in diferenciacije v določeno vrsto celic.

Zelo težko je zagotoviti, da bodo v laboratoriju vzgojene matične celice uspešno delovale tudi v telesu. Japonski raziskovalci pa so sedaj prišli do spoznanja, da se v primerjavi z eno samo plastjo celic veliko bolje obnese presaditev dvojne plasti celic.

Znanstveniki so poskus izvedli na miši s poškodovano lobanjo.  Najprej so v laboratoriju na membrano prenesli dve plasti različnih celic. Eno plast so predstavljali mišji osteoblasti. To so odraslemu organizmu lastne celice, katerih funkcija je izgradnja kosti. Drugo plast so tvorile človeške matične celice. Japonci so se odločili za matične celice iz vlaken, s katerimi je zob pritrjen na kost.

Človeške matične celice, ki se bodo preobrazile v osteoblaste, so uporabili zaradi dokazov, da pripomorejo k uspešnosti transplantacije. Membrano z dvojno plastjo izbranih kostnih in matičnih celic so nato presadili na poškodovano lobanjsko kost miši.

Po transplantaciji so opazili, da se kost obnavlja hitreje, kot če bi uporabili samo eno plast celic. Opisana tehnologija presaditve omogoča namreč dvema slojema različnih vrst celic dobro obstojnost na membrani.

Presajene celice so očitno ujete v dvoslojni strukturi in zato dosežejo hitrejšo regeneracijo kosti. To pa je glavni cilj zdravljenja poškodb z matičnimi celicami, ki se obeta nekje v prihodnosti. Več o matičnih celicah vam prišepnemo prihodnjo sredo ob 20.00 v oddaji Frequenza della Scienza.

Lomljenja kosti se več ne boji Andrea.