Prikupen plankton

… vse zgodnejše cvetenje morja …

… otroci imajo radi prikupne razlage …

Posledica podnebnih sprememb in segrevanja ozračja je vse zgodnejši začetek obdobja cvetenja morja, v reviji Science poročajo znanstveniki in znanstvenice. Podnebje namreč vpliva na čas pojava velikih količin fitoplanktona v morju.

Pojav velikih količin fitoplanktona, ki ga imenujemo tudi cvetenje morja, igra pomembno vlogo v morskih prehrambenih verigah in biogeokemijskih kroženjih v okolju. Neposrednih povezav med podnebnimi spremembami in rastjo fitoplanktona pa do sedaj še niso podrobno preučevali.

Raziskovalci in raziskovalke iz oceanografskega inštituta Woods Hole so za vsako uro v dnevu med leti 2003 in 2016 pridobili podatke o cvetenju morja nad novo angleško ploščo. Izkazalo se je, da se je cvetenje morja zaradi posledic klimatskih sprememb in dviga temperatur voda v dobrih desetih letih premaknilo za mesec dni, in sicer se prične bolj zgodaj. Kljub zgodnejšemu cvetenju pa je plenilcem uspelo pojésti presežek fitoplanktona in cvetenje se je zaključilo.

Skupina raziskovalk in raziskovalcev z univerz Yale in Emory je podrobno raziskala, kako razmišljajo otroci kot mali znanstveniki. Otroci opazujejo, raziskujejo in preizkušajo, kako kaj deluje ter se tako učijo o svetu okoli njih.

Ko skušajo znanstvenice in znanstveniki razumeti svet in pojave okoli njih, si najprej zastavijo jasno raziskovalno vprašanje ter postavijo hipoteze, ki jih testirajo z različnimi metodami. Glede na rezultate nato izberejo tisto hipotezo, ki po izvedenih poskusih in meritvah ter opazovanjih preučevan fenomen pojasni z največjo verjetnostjo. Opirajo se torej na maksimalno posteriorno verjetnost oziroma sličnost hipoteze.

Po drugi strani pa so nekateri znanstveniki, med njimi tudi Albert Einstein, v svojih delih omenili, da izbirajo pojasnila, ki so najlepša in najbolj prikupna. Tiste z manjšo kompleksnostjo in visoko razlagalno vrednostjo torej. Ni pa nujno, da prikupnejše hipoteze tudi pravilno napovedujejo in pojasnjujejo rezultate raziskave. Tudi odrasli se raje zanašamo na prikupnost pojasnil, kot da bi vedno preverjali in zaupali verjetnosti.

V nedavni raziskavi, objavljeni v reviji Developmental Science, so raziskovalke in raziskovalci ugotovili, da tudi otroci stari med štiri in šest let raje izbirajo prikupne hipoteze in ne nujno tiste, ki se zdijo bolj verjetne. Malčke in njihovo izbiranje hipotez bodo preučevali tudi v nadaljnjih raziskavah; morda pa bodo podobnemu preverjanju zapletenega raziskovanja in izbiranja pojasnil izpostavili tudi druge živali.

Z zanimanjem čaka nova odkritja Zarja.