voda in hrana | Radio Študent

voda in hrana

Aktualno-politična novica
3. 5. 2017 - 7:05

Globalna trgovina s kmetijskimi pridelki nam dandanes omogoča, da si lahko ne glede na letni čas privoščimo eksotično sadje in zelenjavo. Hrana, pridelana na različnih koncih sveta, pa v sebi skriva drugačno vrednost od tiste, navedene na policah supermarketov.

Večina največjih izvoznic hrane se pri njeni pridelavi močno zanaša na namakalno poljedelstvo. Mednarodna skupina znanstvenikov in znanstvenic je pretekli mesec v reviji Nature objavila raziskavo, v kateri so pod drobnogled vzeli vpliv mednarodnega trgovanja s kmetijskimi pridelki na praznjenje svetovnih zalog podtalne vode.

Ugotovili so, da se je med letoma 2000 in 2010 svetovna poraba podtalnice za namene namakanja povišala za četrtino. Kot razlog za omenjeno povišanje raziskovalke in raziskovalci navajajo spremembe v načinu pridelave hrane in njeni količini v razvijajočih se državah, kot sta Pakistan in Indija. Prav tako pa k temu zaskrbljujočemu trendu veliko pripomorejo bolj razvite kmetijske velesile. Združene države Amerike so v preteklem desetletju močno povišale izvoz teh netrajnostnih pridelkov na kitajski trg. K temu naj bi pripomoglo višanje življenjskega standarda v tej državi. Poleg držav, odgovornih za izčrpavanje vodnih zalog, predstavljena študija navaja tudi najbolj potratne pridelke, med katerimi najdemo pšenico, riž, sladkor, bombaž, koruzo in sojo.

Omenjeni trend je zaskrbljujoč, če razumemo, da se podtalni rezervoarji, iz katerih je ta voda načrpana, polnijo veliko počasneje, kot jih mi praznimo. Nič kaj spodbudno ni niti dejstvo, da živimo v času, ko suše postajajo vse boj nepredvidljive in pogoste. Po drugi strani pa so potrebe po hrani zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva višje kot kdajkoli prej.

 

Čeprav imamo občutek, da je voda neizčrpen naravni vir, se moramo zavedati, da temu ni tako. V nasprotnem primeru nas lahko nespametna uporaba vodnih virov privede do okoljskih in socialnih problemov, katerih razsežnosti si je težko predstavljati.

 

Za jutranje namakanje je poskrbel Gregor.

 

facebook twitter rss

Komentarji

Takole bom dodal, padanje podtalnice je le res površinski problem, več vode za obdelovanje kmetijskih površin se porabi zaradi: hibridnih semen in gensko spremenjenih semen, ki apriori zahtevajo več vode. Gre tudi za to, da danes se izgublja zdrava pamet in kompas, v smislu kaj se kje sadi, pa tudi prevlada monokultur je pravilo ne glede na vse, po drugi strani se s strani političnih vrhov vsiljuje neke smernice in direktive kaj se naj kje sadi, kot da politiki in kmetijski ministri več vedo kot pa kmetje. Trendi na trgu pač niso isto kot danosti lokalnega okolja.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.