Vzroki za pomanjkljivosti znanstvenih raziskav

Vzroki za pomanjkljivosti znanstvenih raziskav

Aktualno-politična novica
6. 4. 2017 - 7:05

Sistemske težave znanstveno-raziskovalnega dela postajajo vse pomembnejša tema razprav znotraj in izven znanstvene skupnosti. Zaradi njih so rezultati raziskav lahko nezanesljivi, neponovljivi, precenjeni ali namerno prirejeni. Vse to pa prispeva k zmanjšanju ugleda in zaupanja v znanost v družbi.

Po mnenju treh raziskovalcev z Univerze Stanford je potrebno za vsako znanstveno področje posebej preučiti, kateri so glavni vzroki za nezanesljive rezultate in pristranskost v študijah. Zato so pregledali več kot 3000 meta analiz, ki so združevale 50 tisoč posamičnih raziskav. Razdelili so jih na 22 znanstvenih področij, vključno s humanističnimi, tehniškimi in biološkimi vedami. Za vsako izmed njih so izdelali seznam prispevka posameznega vzroka za slabo izvedene študije.

Omenjena študija je potrdila, da glavne vzroke za nezanesljive rezultate znanstvenih raziskav že poznamo, prinesla pa je še nekaj novih, ki jim do sedaj niso posvečali dovolj pozornosti. Glavna splošna ugotovitev je tako bila, da so najbolj problematične študije na premajhnih, običajno populacijskih vzorcih. Pomen rezultatov majhnih študij lahko statistična orodja namreč precenijo. Slednje je med drugim povezano s pretiranim objavljanjem odkritij, ki se sprva zdijo presenetljiva, vendar se s ponovitvami izkažejo za manj izstopajoča. Vse pravkar omenjeno pa znanstvenim skupinam prinese veliko število citatov.

Majhne raziskave so v splošnem izvedene znotraj majhnih raziskovalnih skupin, in, kot so raziskovalci potrdili tudi v novi študiji, prav te so glavni vir raziskav nezadostne kvalitete. Identificirali pa so še dve novi skupini raziskovalcev in raziskovalk, pri katerih so slabe prakse v znanosti najpogostejše. To so posamezniki na začetku kariere in skupine, ki sodelujejo na daljavo.

Pogosto se kot enega ključnih razlogov v ozadju številnih problemov znanstvenega raziskovanja omenja pritisk za čim bolj masovno objavljanje in citiranje znanstvenih objav, ki pa je obenem lahko tudi pristransko. Vendar pa je pomembno odkritje zadnje študije tudi, da pritisk za čimveč objav v smislu prirejanja rezultatov ni tako velika težava, kot smo mislili doslej. Izkazalo se je namreč, da so znanstveniki z velikim številom objav pravzaprav povezani s podpovprečno količino neponovljivih, namerno precenjenih ali prirejenih rezultatov.

 

Na objektivnost raziskav o raziskavah se zanaša Maja.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

ajmo na net

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.