Willy v zrelih letih

Menopavza je redek pojav v živalskem kraljestvu in je bila v naravnih populacijah do sedaj opisana le pri dveh vrstah delfinov ter pri človeku. Takoj ko samice postanejo neplodne, prenehajo s prenašanjem svojih genov na naslednje generacije. Samice brez potomcev v evolucijski luči predstavljajo nekakšno slepo ulico. Dejstvo, da je menopavza prisotna v živalskem svetu, tako predstavlja zanimivo raziskovalno področje.

Skupina znanstvenic in znanstvenikov iz Združenih držav Amerike, Kanade ter Velike Britanije išče razloge za pojav te nenavadne lastnosti v primeru kitov ubijalcev. V svoji zadnji raziskavi predstavljajo zanimivo hipotezo, ki pojav menopavze pripisuje sorodstvenim odnosom in socialni ureditvi, značilni za to vrsto.

Orke živijo v kompleksnih matriarhalnih skupnostih. Skupino ork predstavljajo najstarejša mati in njeni potomci več generacij. Zaradi take socialne ureditve se pogosto zgodi, da ima več samic hkrati mladiče. V omenjeni raziskavi so ugotovili, da imajo mladiči starejših mater skoraj dvakrat manjšo možnost preživetja kot tisti, ki se rodijo mlajšim samicam.

Vzgoja mladičev je energetsko in časovno potratna. Ker so orke sesalci, samice v času dojenja potrebujejo 40 odstotkov več hrane. Smrt mladičev pred spolno zrelostjo za mater v energetskem smislu predstavlja veliko izgubo. Z vidika širjenja lastnih genov je za starejše matere bolje, da nimajo svojih mladičev. Energijo, ki bi jo vložile v njihovo vzgojo, raje porabijo za pomoč pri vzgoji mladičev svojih hčera. Menopavza je tako mehanizem, ki starejšim samicam omogoči, da poskrbijo za svoje vnuke in pravnuke.

Menopavza pri orkah nastopi okrog štiridesetega leta, samice pa lahko dosežejo starost do 100 let. To pomeni, da starejše samice, nekakšne prababice, delijo svoje izkušnje še pol stoletja po tem, ko ne morejo imeti več lastnih mladičev. Na ta način posredno vplivajo na ohranjanje kopij svojih genov.

Skrivnosti menopavze je razkrival vajenec Gregor.