Šumski: Ostrvo ledenog kita

Šumski: Ostrvo ledenog kita

Recenzija izdelka
5. 12. 2018 - 19:00

Geenger Records/Zvuk Močvare, 2018

 

Tokrat se bomo v Tolpi bumov razgreti radostno kopali v polarni vodi, na konicah drgetavih prstov bomo poživljali svoje zafrustrirane živote ob novi muziki starega benda, stare RŠ kompanije. Hrvaški Šumski se s ploščo Ostrvo ledenog kita na diskografsko drsališče vračajo po solidnih petnajstih letih oziroma že skoraj tri desetletja po prvem zagonu ledolomilca.

Tako bend hkrati ne potrebuje, pa vendar tudi potrebuje nekaj osnovne predstavitve predvsem za nekoliko mlajše poslušalce, seveda v tisti nenavadni maniri imena benda, ki navdušencu pod petintridesetim letom starosti lahko in verjetno zveni znano, vendar zagonetno neotipljivo. Šumski je seveda bend, ki v ožjem regionalnem prostoru predstavlja izredno močno prezenco zeljarskega rekombiniranja inštrumentalnih glasbenih vplivov Afrike, jazza in takšnega funka, novega vala, zgodnjega post rocka, skratka nalezljive plesne ter hkrati glasbeno in inštrumentalno sofisticirane mešanice, ki je gotovo vplivala na številne lokalne trende spajanja žanrskih vplivov v novem tisočletju, morda še najočitneje v miljeju bendovskih dubovskih izrazov.

Trdno jedro zasedbe Šumski v postavi Marin Juraga, Kornel Šeper in Viktor Krasnić je tu in zveni najprej znano in nato še resnično zrelo. Vsekakor tudi na novi plošči zazvenijo vse njihove bogate glasbene izkušnje. Takoj je smiselna primerjava z izrazom benda, kakršnega smo nazadnje slišali v prvi polovici dvatisočih, ko bi Šumski morda še lažje označili s pojmi zlivanja, trkanja ali združevanja glasbenih jezikov. Sicer ne zato, ker bi novi Šumski konformirali enoznačni artikulaciji, pač pa predvsem zato, ker njihovo zlitje na novi plošči deluje bolj organsko kot kadarkoli prej, njihova aranžmajska kalkulacija je torej za leto 2018 doživela fino rekalibracijo in vzročna linija njihovega zvezdoglednega izračuna je zdaj bližje organski, materialni naravi glasbenih žanrov, ki jih vključujejo oziroma reflektirajo, teh žanrov in vplivov pa vsekakor ni malo.

Vendar je za naš prostor morda vseeno ključnega pomena tista dimenzija, ki izraža dediščino progresivnega, kraut in art rocka, ki išče artikulacijo nestrinjanja, kalup za svojo podobo pa najde v neposredni izpovednosti ali skrajno resni žanrski karikaturi. »Zašto sve mora da bude kul / zašto sve mora da bude hit / zašto je glasan ritam taj / zašto me prati grozan osječaj«. Karikaturi torej, kritiki, ki ni pišmevuhovsko cinična in ni usmerjena zgolj na tisti drugi svet popularne zahteve in diskurzivne plitvine, temveč se obrača tudi navznoter, vase, v distribuirana razmerja, v lastno skupnost. Tako glasba s plošče Ostrvo ledenog kita kot tudi že njihova glasba iz preteklosti sicer ni za vsako ceno zahtevna, ni pa tako pomembno, tudi če bi bila ... Dva stebra njihovega izraza sta dva stebra, na katerih stoji metoda vsakega benda, ki poskuša krmariti po vodah vrline glasbenega izraza in močnega avtorstva. Prvi je torej izvedbena spretnost, ki tudi na novi plošči vsekakor ne more biti postavljena pod vprašaj, drugi pa je pesmopisje, ki pri Šumski dejansko deluje kot glavno lepilo med različnimi možnimi obrazi in interpretacijami tega, kar počnejo.

S pesmimi bend hkrati poveže brezkompromisno glasbeno aranžiranje in razbremenjuje art strukturiranje. Z njimi vstopi v uho kot redko kateri alter upornik in znotraj pesmi izgradi plesne motive ter vabljivo, živo pisano glasbeno okolje. Skrivnosti aranžiranja in tehnične izvedbe tičijo v organskem zlitju besedilnih pesemskih vložkov ravno dovolj rezerviranega, elegantnega, plemenito staranega, skozi leta tisočkrat prevprašanega igranja klasičnega kitarskega, bendovskega troglavega jedra ter kombinatorike s pridruženimi muzičisti na razširjeni inštrumentaciji, trobilih, tolkalih in zeljarski elektroniki. Rezultat je Ostrvo ledenog kita kot strašansko organska plošča, ob kateri nimamo ne občutka dolgega, potrpežljivega ležanja v paci ne občutka neobremenjene hipnosti. Vse kar nekako stoji na svojem mestu. Šumski izvedejo prototip lastnih idej v ozadju in prototip transžanrske, dovolj nove in dovolj klasične muzike v ospredju.

Šumski bodo jutri, v četrtek, 6. decembra, po letih in letih nastopili v Ljubljani v Gala hali z družbo sukača Bigorja. Vsekakor se lahko nadejamo toplega večera z veterani ledolomilci in predvsem soncem pod streho v dvorani … Dejansko pač – jebeš led.

 

Leto izdaje: 
Avtorji: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.