BritOFF o kačjem pastirju

BritOFF o kačjem pastirju

Aktualno-politična novica
29. 11. 2018 - 10.05
 / BritOFF

10:00

Pozdravljeni v četrtkovem Britoffu, kjer redno presejemo preteklo dogajanje na področju tehnologije. Pod drobnogled velikokrat vzamemo internetne velikane, slab teden pa se je tokrat spet pripetil Googlu.

S podporo nevladne organizacije Amnesty International je približno 450 Googlovih uslužbencev podpisalo spletno peticijo proti razvijanju iskalnika za pametne naprave Dragonfly. Googlov bodoči iskalnik je namenjen za kitajski trg, po navedbah poročevalskega portala The Intercept pa je razvit skladno z zahtevami kitajskih oblasti. To seveda pomeni cenzuro iskalnih pojmov, blokado nezaželenih spletnih strani, predvsem pa brezpogojno sodelovanje z organi pregona. Zlasti sporno je povezovanje iskalnih pojmov uporabnikov z njihovimi telefonskimi številkami in lokacijami.

Zveza potrošnikov vs. Google
 / 27. 11. 2018

Javna peticija je naslovljena na Googlovega izvršnega direktorja Sundarja Pichaija, ki je razvoj Dragonflyja osebju sicer potrdil že avgusta. Takrat je sicer zanikal, da bi bil Dragonfly že dovolj razvit za implementacijo. A The Intercept je razkril notranje dokumente, glede na katere bi bil iskalnik kitajskim oblastem lahko na voljo že v prvi polovici leta 2019. Po kitajski zakonodaji se morajo vse zbirke podatkov in strežniki, ki zagotavljajo internetne storitve njihovim državljanom, nahajati na Kitajskem. Google bo tako primoran precej dostopa in nadzora nad Dragonflyem prepustiti kitajskemu partnerju.

Googlovi interni nasprotniki Dragonflya v peticiji poudarjajo, da je razvoj cenzurnega iskalnika v nasprotju z načelom varovanja najranljivejših članov družbe pred zatiranjem s strani vladajočih. Po njihovo naj bi Googlovo sodelovanje s kitajskimi cenzorji odprlo vrata podobnim zahtevam s strani drugih držav. Po poročanju nevladne organizacije Freedom House Kitajska sicer že prireja seminarje internetne cenzure za uradnike držav, ki želijo omejevati svoboden pretok informacij, recimo Egipt in Šrilanka. Prav tako izvaža tudi svojo strojno in programsko opremo za nadzorovanje, od prepoznavanja obrazov do internetnih analitičnih orodij.

Google je Kitajsko zapustil leta 2010, ko so cenzorski apetiti oblastnikov vendarle postali premočni. A Kitajska je medtem postala velesila na področju uporabe mobitelov in tablic ter s tem povezanih zaslužkov z aplikacijami. Skomine Googla po tem vabljivem trgu, načela gor ali dol, so seveda razumljive.

Že avgusta je 1400 Googlovih uslužbencev interno zahtevalo, naj projekt Dragonfly preuči neodvisna etična komisija. Direktorja Pichaija je takrat na zagovor poklicalo tudi šest ameriških senatorjev, ki pa odgovora na vprašanje, kolikšen bo obseg sodelovanja s kitajskimi cenzorji, sicer niso dobili. Tokrat pa bo Pichai o vlogi Googla doma in po svetu pred ameriškim kongresom zaslišan v sredo. Nadaljevanje torej sledi.

8:05

V drugem krogu gruzijskih predsedniških volitev je z 59-odstotno podporo volilcev zmagala kandidatka vladajoče stranke Gruzijske sanje Salome Zurabišvili. Drugouvrščeni Grigol Vašadze, kandidat opozicijskega Združenega narodnega gibanja, je prejel 40 odstotkov glasov. Ustanovitelj Združenega narodnega gibanja je sicer nekdanji gruzijski predsednik Mihail Sakašvili, ki se trenutno nahaja na Nizozemskem. Vladajoče Gruzijske sanje se trenutno otepajo očitkov o korupciji v trgovini s tobakom, prav tako pa ostaja odprto vprašanje korupcije v sodstvu. V skladu z lansko spremembo ustave pa bo v bodoče predsednika Gruzije volilo 300 delegatov, izvršna pooblastila pa bodo pripadla premierju.

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je NATO pozval, naj v Azovsko morje pri polotoku Krim pošlje svoje ladjevje. Prav tako je razglasil začetek 30-dnevnega vojnega stanja v mejnih pokrajinah pri Črnem in Azovskem morju, ki ga ukrajinski parlament sicer še ni potrdil. Ruska obalna straža je v nedeljo namreč pridržala tri ukrajinske vojaške ladje, ki jih je obtožila poseganja v ruske teritorialne vode. Gre za spor glede upravljanja 15-kilometrskega Kerškega preliva, ki ukrajinskemu pristanišču Mariupol omogoča dostop do Črnega morja.

Sodišče Evropske unije je Sloveniji zaradi prepočasnega zaprtja in sanacije nevarnih odlagališč naložilo plačilo stroškov sodnega postopka. Po navedbah okoljskega ministrstva naj bi bili problematični le še dve odlagališči, pri ostalih 19 so nepravilnosti že odpravljene. Evropska komisija je postopek proti Sloveniji pričela že aprila lani, sanacije pa bi morale biti zaključene v prvi polovici letošnjega leta. Sodišče EU je zaradi odlagališč Bukovžlak in Stara Cinkarna Slovenijo že obsodilo leta 2015.

usoda najnovejšega predloga zakona za sanacijo Celjske kotline
 / 13. 2. 2018

Koalicijske stranke in Levica so se sporazumele glede predloga novele zakona o minimalni plači, ki gre danes v prvo branje na izredni seji državnega zbora. Minimalna plača bi se tako do leta 2020 dvignila na 700 evrov. Po predlogu bi bili iz izračuna minimalne plače izključeni tudi vsi dodatki, po letu 2021 pa bi ta morala za vsaj 20 odstotkov presegati minimalne življenjske stroške. Predlogu nasprotuje Združenje delodajalcev Slovenije, ki je vladi in državnemu zboru dostavilo 121 podpisov svojih članov.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness