GuačOFF

GuačOFF

Aktualno-politična novica
24. 12. 2018 - 15.00
 / OFF

Pakistan in nedavne volitve
 / 15. 8. 2018
Sodišče je nekdanjega pakistanskega predsednika vlade Navaza Šarifa obsodilo na sedem let zapora zaradi koruptivnega okoriščanja v času svojega mandata. Sodišče je na podlagi dokazov, razkritih v aferi panamskih dokumentov, odločilo, da je Šarif nezakonito obogatel in kupil več nepremičnin v Londonu. Nekdanji predsednik je bil julija že obsojen na deset let zapora, a je vrhovno sodišče septembra sodbo razveljavilo. Njegov politični zaveznik Šahid Kakan Abasi je dejal, da je bila obsodba sprejeta brez dokazov, in napovedal pritožbo na vrhovno sodišče. Šarifova frakcija Muslimanske lige vladi predsednika vlade Imrana Kana očita slabo vodenje države, korupcijo in pregon političnih nasprotnikov. Korupcije in zlorabe položaja sta obtožena tudi Šarifov mlajši brat Šehbaz, ki vodi stranko in nekdanji predsednik ter Šarifov politični nasprotnik, Asif Ali Zardari.

Turčija kljub napovedi predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, da bodo prestavili napovedano ofenzivo proti kurdskim položajem v Siriji, na turško-sirsko mejo še naprej pošilja vojake in opremo. Turčija kurdske oborožene sile YPG, ključne zaveznike ZDA v Siriji, smatra za teroristično organizacijo. Z umikom ameriške vojske iz Sirije, ki ga je ukazal predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, je položaj Kurdov na severu Sirije negotov. Predsednika Turčije in ZDA sta se v nedeljo pogovarjala tudi o koordinaciji umika ameriške vojske iz Sirije. Pred tem se Trump o umiku ameriških vojakov iz Sirije z regionalnimi zavezniki ni pogovarjal.

ali zgolj želja po predčasnih volitvah?
 / 14. 11. 2018
Vodje koalicijskih strank v Izraelu so se na sestanku strinjali, da razpustijo parlament in skličejo predčasne parlamentarne volitve, ki bodo potekale aprila prihodnje leto. Koalicija, ki jo vodi predsednik vlade Benjamin Netanjahu, ima v parlamentu minimalno večino enega sedeža in je zato zelo krhka. Zanjo je bil usoden predlog zakona o naboru, ki najbolj ortodoksne člane družbe opravičuje služenja vojaškega roka. Nekatere stranke koalicije so namreč prepričane, da je takšna izjema nepravična.

V Libanonu so zaradi poglabljanju politične krize in slabih ekonomskih razmer v nedeljo potekali protesti. Država, v kateri si različne etnične in verske manjšine delijo moč na podlagi posebnega sporazuma o sestavi vlade, je sedem mesecev po volitvah še vedno brez le-te. V petek je že kazalo, da bodo v pogajanjih lahko zgladili še zadnje večje spore, a so ta v soboto ponovno propadla. Sporazum o deljenju moči predvideva, da je predsednik vlade sunit, predsednik države kristjan, predsednik parlamenta pa šiit. Mandatar Saad Al-Hariri mora ministrstva in pristojnosti razdeliti po podobnem ključu, pri čemer je zaenkrat neuspešen. Predsednik parlamenta Nabih Beri je zato v intervjuju dejal, da se boji, da nekatere stranke sploh ne želijo doseči kompromisa.

Kitajska centralna vlada je napovedala spremembe v zakonodaji, ki ureja tuje investicije. Nov zakon o tujih investicijah bo nadomestil tri zakone, ki so do sedaj ločeno obravnavali podjetja v tuji lasti in podjetja, ki so konzorcij tujih ter domačih lastnikov. Med drugim bo regionalnim vladam prepovedano siliti tuja podjetja, da prenesejo tehnologijo na kitajske partnerje. Investicije na Kitajskem potekajo ponavadi preko podjetja, ki je ustanovljeno na Kitajskem, v tem podjetju pa mora imeti polovični lastniški delež domače kitajsko podjetje. Prenos in kraja tehnologije je ena največjih točk spora med Kitajsko in Združenimi državami Amerike, ter eden izmed glavnih razlogov za trgovinsko vojno, jo je Washington začel pod predsednikom Trumpom. V Pekingu se je sicer konec tedna končala letna Centralna ekonomsko delavska konferenca, kjer so vsakokrat postavljene ekonomske smernice za prihajajoče leto. Kitajsko gospodarstvo se spopada z upočasnjeno rastjo zaradi težav z dolgovi lokalnih državnih institucij in zaradi trgovinskega konflikta z Združenimi državami. Zato namerava država spodbujati gospodarstvo z znižanjem davkov in izdajanjem dodatnih garancij za dolg lokalnih oblasti.

Direktorji šestih največjih ameriških bank so nedeljo preživeli na telefonu s ameriškim finančnim ministrom Stevenom Mnuchinom, ki je od njih hotel zagotovilo, da imajo njihove banke dovolj kapitala v primeru drastičnega poslabšanja razmer na trgu. Ameriške borze imajo za seboj enega najslabših tednov v zadnjem desetletju. Negativni borzni trend se je začel konec poletja, ko se je izpelo znižanje davkov na dobiček, zaradi česar so številna podjetja izplačala zaostale dobičke, ki so jih imela nakopičena v davčnih oazah. Negativen je bil tudi odziv na poročila ameriških medijev, da je Donald Trump s svetovalci razpravljal o odstavitvi guvernerja centralne banke Jeroma Powella.

FARC
Več kot pol stoletja FARC-ovega upora, mirovni proces in strukturne spremembe v Kolumbiji.
 / 9. 6. 2016
Kolumbijske oblasti so v operaciji na meji z Ekvadorjem ubile vodjo gverilske skupine Fronta Oliver Sinisterra, Walterja Arizalo, bolj poznanega po svojem vzdevku Guacho. Arizala, ki je vodil skupino nekdanjih borcev Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije, ni sprejel premirja, ki sta ga leta 2016 podpisala FARC in kolumbijska vlada. Slednja je zaradi ugrabitve in uboja treh ekvadorskih novinarjev marca ter zaradi domnevne trgovine z drogami za Guachem in njegovo skupino razpisala nagrado v vrednosti 88 tisoč evrov in v lov za njim poslala še dodatnih 3000 vojakov ter policistov. S podpisom premirja se je končala več kot pol desetletja trajajoča vojna med vlado in uporniki, za kar je predsednik Juan Manuel Santos dobil tudi Nobelovo nagrado za mir. Operacija je del okrepljene ofenzive proti ostankom gverilskih sil v Kolumbiji novega predsednika Ivana Duqueja, ki nasprotuje premirju in pomilostitvi FARC-ovih borcev.

Italijanski parlament je sprejel predlog dopolnila k zakonu o financiranju italijanskih tiskanih medijev, ki rešuje tržaški časopis v slovenščini, Primorski dnevnik. Po besedah senatorke Tatjane Rojc iz vrst slovenske manjšine je to zgolj pirova zmaga, ki ne sme vlivati optimizma. Šlo naj bi namreč zgolj za umirjanje najglasnejših kritik in ne za spremembo odnosa vlade do manjšinskih medijev. Ti so po njenih besedah še vedno v nevarnosti, na kar kažejo tudi težave dveh drugih manjšinskih tednikov Novi Matajur in Novi Glas. Zmanjšanje sredstev v novem zakonu bo najhuje prizadelo predvsem manjše, lokalne medije.

Dosedanji lastniki Elana, Wiltan Enterprises, so sporočili, da so podpisali pogodbo o prodaji podjetja finskemu skladu KJK Management. Sklad, ki je v Sloveniji sicer prisoten še v Kovinoplastiki Lož, Iskri ISD, Don Donu, Tomplastu in Pekarni Grosuplje, se osredotoča na investicije na Balkanu in v baltskih državah. Elan je lani, tudi zaradi 10 milijonskih investicij, ustvaril 82,5 milijona prihodkov, kar je za kar 15 odstotkov več kot lani. Po turbulentnih poslovnih in lastniških letih sta podjetje iz Begunj na Gorenjskem leta 2015 kupila omenjeni Wiltan enterprises ter sklad ameriške banke Merryll Linch.

Off sta pripravila vajenec Koruza in Gal.

 

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.