Hindujsko-ženski take OFF

Hindujsko-ženski take OFF

Aktualno-politična novica
2. 1. 2019 - 15.00
 / OFF

Brazilske volitve: od whatsapp fake news kampanje do neoliberalne čikaške šole
 / 31. 10. 2018
V Braziliji je kot predsednik države prisegel Jair Bolsonaro, član desničarsko-konservativne Socialno-liberalne stranke. Slovesnosti ob njegovi prisegi so se udeležili tudi visoki predstavniki iz tujine, med njimi ameriški zunanji minister Mike Pompeo in izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki se je v času svojega obiska v Braziliji z Bolsonarom tudi sestal. Po njegovih besedah naj bi se z brazilskim predsednikom dogovoril o selitvi brazilskega veleposlaništva v Jeruzalem. Poleg njiju se je slovesnosti kot edini politični voditelj držav Evropske unije udeležil tudi madžarski premier Viktor Orban.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v odzivu na besede tajvanske premierke Tsai Ing-Ven, ki je Kitajsko pozvala k mirnemu razreševanju razlik in spoštovanju volje tajvanskega prebivalstva, izjavil, da je Tajvan zgodovinsko del Kitajske in da bo do združitve tega otoka z ostalo Kitajsko slej ko prej prišlo. Ob tem je Ši dodal, da si bodo prizadevali za mirno združitev, da pa po drugi strani ne izključujejo uporabe vojaške sile, predvsem če bodo poskušali na dogajanje vplivati tuji mednarodni igralci. Kitajska šteje Tajvan, ki ima od leta 1949 ločeno upravo, za del svojega ozemlja in se zavzema za združitev. Tajvan je na drugi strani razcepljen med gibanji in strankami, ki se zavzemajo za neodvisnost, ter tistimi, ki menijo, da je Tajvan edini legitimni predstavnik kitajskega naroda.

Javlja se Matej Kavčič
Anonymous
 / 2. 7. 2018
S pritiskom s celinskega dela Kitajske pa se sooča tudi Hongkong. Tam se je včeraj odvil protestni shod. Tri do pet tisoč prisotnih protestnikov je opozarjalo na pritiske kitajskih oblasti na gibanje za neodvisnost Hongkonga. V preteklem letu so oblasti prepovedale delovanje hongkonške Nacionalne stranke, ki se zavzema za neodvisnost tega mesta. Poleg tega naj oblasti ne bi podaljšale vize uredniku in novinarju časopisa Financial Times Asia Victorja Malleta. Oblasti do sedaj niso pojasnile razlogov za to dejanje, medtem ko kritiki oblasti trdijo, da je tej odločitvi botrovalo Melletovo avgustovsko vodenje pogovora v prostorih Združenja tujih novinarjev, ki ga je organiziral vodja Nacionalne stranke. Protestniki so izpostavili tudi preiskavo o koruptivnosti nekdanjega propekinškega predsednika Hongkonga Leung Čun-Jinga, za katero naj oblasti ne bi podale zadovoljive obrazložitve.

V Vietnamu je v veljavo stopil nov zakon o spletni varnosti, ki od internetnih ponudnikov zahteva, da cenzurirajo, tako imenovano toksično vsebino, to je kritiko vlade, in na željo oblasti predajo podatke o uporabnikih. Posledično naj bi vlada prosila Google in Facebook, da odpreta podružnice v Vietnamu ter sprejmeta novo zakonodajo, kar naj bi bil Google pripravljen storiti, Facebook pa je zatrdil, da bo varoval podatke uporabnikov. Vlada zagotavlja, da skušajo s tem samo zmanjšati objavljanje lažnih informacij in posledično širjenje zmede ter socialno-ekonomske škode. Organizacije za človekove pravice pa poudarjajo, da je to samo nova metoda za preprečevanje svobode govora.

Dve indijski vernici sta v spremstvu policije vstopili v hindujski tempelj Sabarimala na jugu indijske zvezne države Kerala, ki je eden takih templjev, ki ne dopušča vstopa nobeni ženski v rodni dobi oziroma med desetim in petdesetim letom. To je sprožilo buren odziv žensk po vsej državi, v znak podpore so ustvarile 620-kilometrsko človeško verigo, podprla pa jih je tudi vlada. Vrhovno sodišče je namreč septembra odpravilo to prepoved, svetišče Sabarimala pa tega ni želelo upoštevati. Skupina protestnikov je zato tempelj “varovala” pred vstopom Indijk, 24. decembra so tako vernicama prvič preprečili vstop v tempelj, prvega januarja pa sta se v spremstvu policije povzpeli do templja z druge strani in uspešno vstopili v svetišče.  Za tem pa so ga za nekaj ur zaprli in izvedli “obredno čiščenje”.

Na ameriški meji z Mehiko pri Tijuani so policisti uporabili solzivec na sto petdesetih migrantih, ki so želeli prečkati mejo. Ministrstvo za domovinsko varnost Združenih držav Amerike trdi, da so se obmejni policisti s solzivcem odzvali na napade s kamenjem, prisotni novinarji pa trdijo, da je bilo zaporedje dogodkov obratno. Več tisoč migrantov v Tijuani čaka na možnost vložitve prošnje za azil, zato se nekateri raje odločijo za  vstop v ZDA mimo vrste, saj po pridržanju hitreje pride do obravnave prošenj. Vedno več pa se jih odloča tudi za nevarnejšo pot preko puščave. Predsednik ZDA Donald Trump je sklical sestanek z demokratskimi in republikanskimi kongresnimi voditelji o razmerah na meji, pravzaprav bodo poskusili obnoviti financiranje vladnih agencij, ki so brez proračunskega denarja od 22. decembra, ko je bilo njihovo financiranje prekinjeno zaradi spora glede proračuna, saj demokrati niso želeli pristati na financiranje 4,38 milijarde evrov vrednega zidu.

Tokrat se ustavljamo v Somaliji. Kdo je novi predsednik in kakšne so možnosti za uspešno obnovo države?
 / 1. 3. 2017
Somalija je izgnala glavnega odposlanca Združenih narodov Nicholasa Haysoma, ker naj bi se po mnenju tamkajšnjega zunanjega ministra Iseja Avada obnašal kot vodja države in se vpletal v notranje zadeve. Haysom se je vladi v Mogadišuju zameril s pismom, v katerem je dvomil o upravičenosti pridržanja nekdanjega borca islamistične skupine Al Šabab Mukhtarja Robova. Med drugim je izrazil zaskrbljenost glede domnevnega poboja petnajstih protestnikov in priprtja tristotih, ki so bili povezani z Robovom. Somalske varnostne sile so ga aretirale in mu preprečile, da bi kandidiral na regionalnih volitvah.

Črna gora je začela izvajati odlok vlade o podeljevanju tako imenovanih ekonomskih državljanstev tujim investitorjem. Državljanstvo lahko pridobijo investitorji, ki bodo v okviru tri leta dolgega programa vlagali tako v manj razvite dele države kot tudi v prestolnico in primorski del Črne gore. Od razvitosti območja investicije je odvisna tudi njena spodnja meja, ki glede na razvitost območja variira od 100 do 450 tisoč evrov. V okviru programa bo sprejetih največ dva tisoč prošenj za državljanstvo, 100 tisoč evrov od vsakega podeljenega državljanstva pa se bo stekalo v poseben fond za gradnjo infrastrukture v manj razvitih regijah, predvsem na severu države. Črna gora je med letoma 2005 in 2009 že imela tovrstno shemo ekonomskih državljanstev, a je bila ta ukinjena, v tem obdobju je med drugim črnogorski državljan postal tudi nekdanji tajski premier in ubežnik pred obsodbo korupcije Takšin Šinavatra.

 

OFF sta pripravila vajenca Tilen in Brina

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.