HuaweiOFF

HuaweiOFF

Aktualno-politična novica
huawei
10. 12. 2018 - 15.00
 / OFF

Masovni protesti širom Armenije
 / 27. 4. 2018

Armenski premier Nikol Pašinjan je s sprožitvijo predčasnih parlamentarnih volitev zadel v polno. Njegova koalicija, imenovana Moj korak, je na včerajšnjih volitvah prejela kar okrog 70 odstotkov vseh glasov, medtem ko je prej večinska Republikanska stranka po predčasnih rezultatih celo ostala pred vrati parlamenta, saj je prejela manj kot zahtevanih pet odstotkov, kolikor znaša volilni prag. Za zdaj ni jasno, ali bo prišla v parlament, saj mora po armenski ustavi vsaj 30 odstotkov sedežev pripasti opoziciji. V parlament sta poleg Pašinjanove prišli le še dve stranki, Svetla Armenija in Cvetoča Armenija. Pašinjan je kot premier odstopil oktobra, da bi si njegova stranka na predčasnih volitvah v parlamentu pridobila večino. Prej je parlamentarno večino imela Republikanska stranka, katere predsednik Serž Sargsjan je s pozicije premierja odstopil maja po masovnih protestih - dogodku, ki ga nekateri označujejo kot “žametno revolucijo”.

Kitajsko zunanje ministrstvo je Združene države Amerike pozvalo, naj umaknejo nalog za aretacijo glavne finančne direktorice Huaweia in hčere ustanovitelja podjetja Meng Vanžou. Namestnik kitajskega zunanjega ministra je gostil ameriškega veleposlanika na Kitajskem Terryja Branstada in mu razložil, da ameriško dejanje krši legitimne pravice in interese kitajske državljanke. Meng Vanžou je danes na sodnem zaslišanju v kanadskem Vancouvru. Državni tožilec je sodišču predlagal, naj zavrne plačilo varščine za izpustitev Meng iz pripora, tako da še ni znano, ali bo izročena ZDA. Kanadske oblasti so jo pridržale pred dobrim tednom dni po naročilu ZDA, ki jo obtožujejo prikrivanja domnevnih povezav Huaweia s podjetjem, ki je v Iran prodajalo telekomunikacijsko opremo prek ameriškega finančnega sistema. Ameriške sankcije proti Iranu podjetjem namreč prepovedujejo uporabo ameriškega finančnega sistema za poslovanje z Iranom.

Po poročanju medijev so japonske varnostne službe in ministrstva pripravila načrt, po katerem bosta kitajski tehnološki podjetji Huawei in ZTE od aprila izključeni iz japonskega sistema javnih naročil. Japonski mediji navajajo vire iz treh večjih državnih podjetij, ki se ukvarjajo z mobilno telefonijo. Po trditvah virov iz podjetij SoftBank, NTT Docomo in Rakuten te korporacije pri vzpostavitvi mobilnega omrežja 5G ne bodo uporabljale komponent kitajskih proizvajalcev. Vodja vladnega kabineta Jošihide Suga konkretnih ukrepov na tiskovni konferenci po sestanku varnostnih agencij ni navedel, je pa izjavil, da je izjemno pomembno, da vlada ne naroča opreme, ki omogoča zlonamerna dejanja, kot sta “kraja informacij in destrukcija”. Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa je uporabo produktov Huaweia in ZTE-ja že prepovedala in jo utemeljila s sumom, da podjetji posredujeta informacije uporabnikov kitajski vladi in obveščevalnim agencijam. Posredovanje informacij ameriški vladi in ameriškim tajnim službam s strani ameriških tehnoloških gigantov Japonske očitno ne skrbi. Poleg Japonske sta uporabo komponent dveh kitajskih podjetij pri vzpostavitvi omrežja 5G že prepovedali Avstralija in Nova Zelandija.

V Nemčiji so od petih do devetih zjutraj stavkali delavci Deutsche Bahna, kar je povzročilo zastoj železniških prevozov na dolge razdalje. Stavka sledi spodletelim pogajanjem med Deutsche Bahnom in sindikatom EVG, ki zastopa okrog 160 tisoč železniških delavcev. Sindikat za to krivi državne železnice, ki niso pristale na njegove zahteve. V primeru, da železnice pristanejo na zvišanje plače uslužbencev za šest odstotkov, bo sindikat ponovno pristopil k pogajanjem. Deutsche Bahn je nazadnje ponudil 5-odstotno zvišanje plač.

Stevan Dojčinović, avtor knjige “Šarić - kako je balkanski kokainski kartel osvojil Evropo"
 / 23. 11. 2014

Še na Balkan. Darka Šarića je višje sodišče v Beogradu obsodilo na 15 let zapora za tihotapstvo kokaina. Dokazali so mu, da je bil vodja kriminalne organizacije, ki je iz Južne Amerike v Evropo pretihotapila skoraj šest ton kokaina. V obrazložitvi sodbe je navedeno, da je krivda sodelovanja v organizaciji dokazana skupno 22 obtoženim. Kot organizatorja sta obsojena še Goran Soković na 15 let in Željko Vujanović na 14 let zapora. Na sodbo se Šarić lahko pritoži na pritožbeno sodišče, kar je že storil po tem, ko je bil leta 2015 obsojen na dvajset let zapora. Pritožbeno sodišče je takrat razsodilo, da bi mu moralo biti sojeno po starejšem in blažjem zakoniku, po katerem bi lahko dobil največ 15 let zaporne kazni, kar se je danes tudi zgodilo. Sodni proces traja že osem let, prva štiri je bil Šarić na begu v tujini, nato pa se je leta 2014 dva dni po parlamentarnih volitvah, na katerih je vladajoča Srbska napredna stranka dobila skoraj polovico glasov, predal srbski policiji. Izjavil je, da se je vrnil, ker se je “spremenila politična klima”.

Najnovejša humanitarna kriza avstralske begunske politike
 / 24. 11. 2017

Okrog 1200 prosilcev za azil toži avstralsko vlado, ki jim preprečuje dostop do celine z zapiranjem v migrantske centre na otokih Nauru in Manus. Obtožnica, ki jo je na visoko sodišče vložila nevladna organizacija Nacionalni projekt za pravico, vlado bremeni mučenja in zločinov proti človeštvu, kar sta le okrajšavi za arbitraren odvzem prostosti, onemogočanje medicinske oskrbe in pomanjkanje primerne hrane, vode in varnega okolja. Odvetniki nevladne organizacije zahtevajo premestitev prosilcev za azil v Avstralijo in dodelitev odškodnine. Avstralska vlada od leta 2013 migrante, ki prihajajo po morju, koncentrira izven meja lastne države, v otoški državi Nauru in na otoku Manus, ki je del Papue Nove Gvineje.

Kaj je in kaj ni Globalni dogovor Združenih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah
 / 23. 11. 2018

Avstralija je ena od držav, ki so zavrnile podpis Globalnega dogovora Združenih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Pravno nezavezujoč dokument, znan kot Marakeška deklaracija, je danes v Maroku podpisalo nekaj prek 150 držav članic Združenih narodov, tudi Slovenija. K dogovoru torej ni pristopilo okrog 40 držav. Pred poslopjem v Marakešu, kjer poteka konferenca, je protestiral hrvaški poslanec stranke Hrast Hrvoje Zekanović. Pred Državnim zborom Republike Slovenije pa se je ob 12. uri zbrala skupina nekaj več kot 200 domoljubov, ki je pozivala k odpoklicu delegacije iz Marakeša. Podpis deklaracije štejejo, kot so zapisali na Facebook dogodku, za, citiramo, “NARODNO IZDAJSTVO, česar bodo obtoženi in obsojeni pred LJUDSKIM SODIŠČEM PRAVIČNE PRAVNE DRŽAVE, kar bo pomenilo dosmrtno ječo s prisilnim družbeno koristnim delom za blagor slovenskega naroda. /.../ Vse NARODNE VELEIZDAJALCE bomo pripeljali pred obličje PRAVIČNE PRAVNE DRŽAVE, ki jo bo narod vzpostavil po DOSEGU ENOTNE VOLJE IN KONSENZA, DA IZVEDE KORENITE, POZITIVNE, DRUŽBENE IN POLITIČNE SPREMEMBE, kjer bodo obsojeni in napoteni na družbeno koristno delo v zapore. Tam bodo v ogradah obdelovali eko rodovitna polja.” Konec citata.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness