KitolOFF

KitolOFF

Aktualno-politična novica
26. 12. 2018 - 15.00
 / OFF

Civilnodružbeno gibanje Pravica za Davida ali kako rešiti zamolčane umore v RS
 / 5. 12. 2018
Policija v Banjaluki je na prostost spustila Davorja Dragičevića, očeta v marcu umorjenega Davida Dragičevića, ki so ga aretirali zaradi včerajšnjih protestov. Na prostosti sta tudi mama umorjenega Suzana Radanović in predsednik opozicijske Stranke demokratskega napredka Branislav Borenović. Protesti v podporo gibanju Pravda za Davida so bili včeraj zvečer organizirani tudi v Beogradu, Sarajevu in vseh drugih večjih mestih po Bosni in Hercegovini. Situacijo v Banjaluki komentira Dražana Lepir iz aktivistične organizacije Oštra Nula:

Izjava

Odmevna aretacija se je zgodila tudi na Kitajskem, kjer so prostost odvzeli vodji marksističnega kluba študentov Univerze v Pekingu. Kju Žahuan je bil ugrabljen in odpeljan ravno, ko se je odpravljal na proslavo ob 125. obletnici rojstva nekdanjega komunističnega voditelja Mao Cetunga, ki jo je sam tudi organiziral. V preteklem letu se je zgodilo že več primerov preganjanja študentov, ki se ukvarjajo z aktivizmom in bojem za pravice delavcev ter so dejavni v marksističnih krožkih. Kitajska komunistična vlada pod vodstvom Ši Džinpinga nadaljuje s politiko zatiranja študentskih društev in neodvisnih sindikatov. V duhu 40. obletnice gospodarskih reform se partija, bolj kot k študentom, vse bolj nagiba k milijarderjem, ki jih je v parlamentu že preko sto in pridobivajo vse vidnejšo vlogo.

V Bangladešu je skupina mladostnikov s hokejskimi palicami in pendreki napadla skupino novinarjev. Ti so poročali o bližajočih se parlamentarnih volitvah, ki bodo potekale 30. decembra. Napetost v državi se stopnjuje že od najave volitev v novembru, saj je bilo od takrat, po navedbah opozicije, aretiranih že več kot 7000 aktivistov in v politično motiviranih spopadih ubitih vsaj 6 ljudi. Opozicijsko zavezništvo, ki združuje 18 političnih strank, je prejšnje volitve zaradi nepravičnih pogojev kandidiranja v celoti bojkotiralo. Kljub temu da se bodo tokratnih volitev udeležili, pa zahteve ostajajo enake. Vlado in njene podpornike pozivajo, naj prenehajo s političnim in fizičnim nasiljem ter omogočajo pošteno politično kampanjo.

Problematične so tudi volitve v Demokratični republiki Kongo, kjer je centralna volilna komisija sporočila, da predsedniških volitev, ki so napovedane za nedeljo, 30. decembra, v treh mestih ne bodo izvedli. Volitve, ki jih sicer v državi prestavljajo že od novembra leta 2016, v teh mestih onemogočajo oboroženi konflikti ali ebola. Volivci bodo izbirali naslednika predsednika Josepha Kabile, ki državi vlada že 18 let in zaradi omejitev mandata ne more več kandidirati. Na volitvah sta glavna tekmeca dosedanji finančni minister Emmanuel Ramazani Shadary in vodja opozicije Martin Fayulu. Volitve so bile nazadnje načrtovane 23. decembra, a je požar, katerega razlog ostaja neznan, uničil večino volilnih avtomatov v prestolnici. Opozicija uporabi ravno teh avtomatov nasprotuje in zahteva, da se iz avtomatov odstranijo SIM kartice, ki omogočajo elektronsko sporočanje rezultatov. Po njihovem mnenju je ta sistem namreč namenjen lažjemu ponarejanju rezultatov, zato zahtevajo štetje papirnatih glasovnic.

Nič več kitov za japonske znastvenike
 / 1. 4. 2014
Tiskovni predstavnik japonske vlade Jošihide Suga je sporočil, da bo Japonska izstopila iz Mednarodne komisije za kitolov in z julijem 2019 v svojih teritorialnih vodah zopet pričela s kitolovom v komercialne namene. Po ocenah Japoncev naj bi se večina vrst kitov dovolj okrepila, da ne potrebuje več zaščite. Japonska naj bi obenem prenehala s kitolovom na območju Antarktike. Svetovnemu moratoriju na komercialni lov kitov, ki je leta 1986 stopil v veljavo z namenom zaščite kitov, ki so se zaradi prekomernega lova znašli na robu izumrtja, se je Japonska pridružila leta 1988. Od septembra 2018 komisiji predseduje Slovenija, naslednje zasedanje septembra 2020 pa bo gostil Portorož.

Tajska je kot prva država Jugovzhodne Azije legalizirala marihuano v medicinske in raziskovalne namene. Uspeh je v primerjavi z Urugvajem in Kanado, ki sta marihuano legalizirala že v rekreativne namene, še vedno zanemarljiv. Vendar je v kontekstu strogega nadzora drog v tem delu sveta, kjer je v nekaterih državah za preprodajo drog predvidena celo smrtna kazen, napredek vseeno velik. Zakon je kontroverzen zaradi patenta, ki so ga predlagala tuja podjetja in ki jim bo omogočal lažje nadzorovanje trga, s tem pa otežil dostop pacientov in raziskovalcev do marihuane.

Konoplja je bila na Tajskem v preteklosti prisotna v njihovi kulturi. Delavci so jo namreč uporabljali za sproščanje mišic po delu na plantažah, iz tajskega jezika pa izvira celo beseda “bong”, ki je danes splošno poimenovanje za vodno pipo, ki se uporablja za kajenje marihuane. Somčai Savenkrn, predsednik odbora, ki je zakon pripravil, je v televizijskem prenosu seje parlamenta legalizacijo marihuane opisal kot darilo tajskemu prebivalstvu.

Novoletno darilo so dobili tudi prebivalci Turčije, kjer je 15-članska komisija pod vodstvom ministrice za družino, delo in socialne zadeve Zehre Zümrüt Selçuk sprejela odločitev o povišanju minimalne plače za 26,05 odstotka v primerjavi s preteklim letom. S tem naj bi omilili vpliv inflacije turške lire na turške delavce. Turška lira je v tem letu v primerjavi z evrom izgubila tretjino svoje vrednosti. Povišanje minimalne plače se bo z novim letom odvilo tudi v Rusiji. Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon o njenem povišanju za evro in pol, s čimer naj bi dosegla nivo minimalnih življenjskih stroškov v drugem četrtletju leta 2018.

 

OFF so pripravili vajenci Tim, Tilen in Koruza.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.