‘In memoriam’: medved Elisio

‘In memoriam’: medved Elisio

Oddaja
20. 12. 2018 - 17.00
 / OFFsajd

Elisio je ime, ki se je v prvi polovici meseca iz senožeških gozdov povzpelo na naslovnice, izzvalo zgražanje italijanskih in slovenskih okoljevarstvenikov in obudilo zanimanje za določitve in izvedbo odstrela medvedov in ostalih gozdnih zveri v državnih gozdovih.

Slabih 150 kilogramov težkega medveda Elisia, opremljenega s sledilno napravo, je v času raziskave Univerze v Vidmu ustrelil slovenski lovec, pri čemer naj bi na koncu italijanskim raziskovalcem vrnil le ovratnico. Izpostavljeni pripetljaj ne predstavlja prvega tovrstnega primera. Pred dobrimi desetimi leti naj bi podobno usodo doživel tudi medved Bepo, ki ga je takrat prav tako preučevala videmska univerza. Medtem ko v primeru medveda Bepa ne vemo, iz čigave puške naj bi bil izstreljen naboj, pa to vemo v aktualnem decembrskem primeru. Lovska zveza je odstrel medveda utemeljila s slabo vidljivostjo telemetrične ovratnice in  območnim dovoljenjem za odstrel petih medvedov.

predstavtev nekaterih tem s 26. mednarodne konference o raziskavah in upravljanju medvedov
 / 3. 10. 2018

Dovoljenja oziroma predvidene kvote za odstrel predstavljajo tudi fokus današnje oddaje. Prav te dni so se v javnosti pojavila izrazita nasprotovanja odloku vlade, ki do 30. aprila predvideva odstrel 175-ih medvedov. Tako danes pozornost posvečamo procesu določitve letnega odstrela medvedov v Sloveniji. Grobo strukturo postopka za določitev letne kvote odstrela nam pojasni Miha Marenče iz Zavoda za gozdove Slovenije:

Izjava

Kot je že pojasnil Marenče, se postopek začne na Zavodu za gozdove Slovenije. V zadnjem desetletju se je okvirno število ustreljenih medvedov pri nas znašalo okrog sto letno, tokrat pa je odločitev za še enkrat večji odstrel vzbudila kar nekaj pozornosti in vprašanj o utemeljenosti te poteze. O tem smo spregovorili z enim izmed “prvih mož” Zavoda za gozdove, kar zadeva vprašanje regulacije medvedje populacije. Rok Černe pojasni, da je večji predvideni odstrel rjavega medveda vezan na omejitev intenzivne rasti medvedje populacije. Ta narašča za približno deset odstotkov letno in je tako od leta 2007 do danes narasla z okvirno 430 na okvirno 800 medvedov.

Pri štetju medvedov sodelujejo Zavod za gozdove, Lovska zveza Slovenije in Biotehniška fakulteta. Več o tem, kako poteka postopek štetja, pojasni Černe:

Izjava

Pri določitvi odstrela medvedov po besedah Černeta namenjajo posebno pozornost javnemu mnenju. Zavod za gozdove je v z medvedi najgosteje poseljenih območjih v Sloveniji izvajal ankete med lokalnim prebivalstvom.

Izjava

Pri tem pa je pomembno izpostaviti, da je nosilna kapaciteta medveda v naravnem habitatu višja, kot je trenutna. Kot pove Černe, je pri vprašanju regulacije populacije rjavega medveda ključen prav odnos z lokalnim prebivalstvom.

Izjava

Poleg določitve kvote odstrela medvedov prevprašujemo tudi izvedbo odstrela. V osnovi nadzor nad aktivnostjo lovcev izvaja Zavod za gozdove, v primeru kršitve pa je za to pristojen Inšpektorat za okolje in prostor. O gozdni inšpekciji Inšpektorata za okolje in prostor smo v preteklosti že govorili. Pri tem smo govorili o nizkem številu gozdnih inšpektorjev, ki je še nedavno znašalo sedem oseb, te pa naj bi pokrivale celotne slovenske gozdove. Poleg kršitev pri lovu te nadzorujejo še nezakonito sečnjo ter prekomerno nabiranje gozdnih plodov. Miha Marenče trdi, da sistem ne glede na nizko število gozdnih inšpektorjev vsaj na področju kršitev pri lovu deluje učinkovito.

Zavod za gozdove šteje 14 območnih enot, pri čemer vsaki enoti pripada vsaj ena oseba, ki je zadolžena za nadzor lova. Več o nadzorovanju lova pojasni Černe, ki med drugim izpostavlja, da si z omejitvami lova prizadevajo za ohranjanje naravne strukture medvedje populacije.

Izjava

Še enkrat višja številka odstrela, kot smo je bili vajeni zadnja leta, pa je izzvala tudi ostre odzive okoljevarstvenih skupin. Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green izpostavljenemu odloku očita, da je ta v nasprotju s petim členom ustave, z Zakonom o ohranjanju narave in direktivo o habitatih.

Predstavljene očitke za konec komentira Černe:

Izjava

 

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.