Pliskavke in prijateljstva

Pliskavke in prijateljstva

Aktualno-politična novica
27. 12. 2018 - 7.05

Slovenska raziskovalna skupina je v reviji Marine Biology objavila članek, v katerem so proučevali družbene odnose med delfini vrste velika pliskavka. V študiji, ki so jo devet let izvajali na področju Tržaškega zaliva, so želeli ugotoviti, kako je razdeljena populacija delfinov ter ali obstajajo vedenjske razlike med posameznimi skupinami.

Velike pliskavke, ki jih srečamo tudi v slovenskem morju, spadajo v skupino delfinov. Pliskavke so, podobno kot mnoge druge vrste sesalcev, zelo družabne. Znotraj populacij tvorijo manjše skupine, ki običajno obsegajo petnajst osebkov. Skupino sestavljajo osebki, ki se med seboj povezujejo, lahko bi rekli, da sklepajo prijateljstva. Skupine, ki jih oblikujejo, niso stalne, saj se jim ves čas pridružujejo novi osebki, spet drugi pa odhajajo. Celotna populacija pliskavk je torej med sabo povezana v neke vrste mrežo, saj določeni osebki ohranjajo stike s pripadniki različnih skupin.

Podatke je raziskovalna skupina zbirala pretežno v poletnih mesecih skozi obdobje devetih let. Pliskavke so fotografirali tako s kopnega kot tudi s čolnov. Pri tem so na njih iskali edinstvene oznake. Ena od teh je oblika dorzalne plavuti, ki se med osebki razlikuje in omogoča preprosto ločevanje osebkov.

Tekom študije so raziskovalci in raziskovalke odkrili, da se v vodah severnega Jadrana nahajajo tri skupine pliskavk, ki so jih poimenovali A, B in C. Od teh ima skupina C najmanj predstavnikov, ki med seboj ne tvorijo trdnih prijateljskih odnosov. Predstavniki skupine A so med seboj tesno povezani, enako pa velja tudi za skupino B. Bližnja prijateljstva so pripomogla k temu, da sta se skupini ohranili skozi celoten potek raziskave ter obstajata še danes.

Zanimivo je odkritje, da si vse skupine delijo isti življenjski prostor. Pri tem se predvsem skupini A in B druga druge izogibata tako, da ena skupina prostor uporablja v jutranjih urah, druga pa v večernih. Kot navajajo avtorji članka, časovna razdelitev istega teritorija pri delfinih prej še ni bila opažena.

Raziskovalna skupina je opazila tudi razlike v vedenju med skupinama A in B. Ena skupina je pogosto sledila ribiškim ladjam s povlečnimi mrežami, medtem ko se druga ni vedla tako. Raziskovalna skupina je zato preverila, ali je takšno vedenje vzrok za časovno delitev teritorija. Ker je ribarjenje s povlečnimi mrežami prisotno tekom celotnega dne, so sklepali, da ribarjenje najverjetneje ne vpliva na nenavadno časovno delitev teritorija. Pojav zato zaenkrat ostaja še nepojasnjen.

Raziskava je podala splošen pregled nad socialnimi strukturami pliskavk v slovenskem morju. Za boljše razumevanje njihovega vedenja pa bodo potrebne nadaljnje raziskave.

O delfinjih odnosih se sprašuje vajenka Kaja.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Hej, akcija?
Radio Študent bi se končno lahko umestil na mednarodno sceno, in Japonski kot prvi kitocidni deželi uvedel sankcije.
Predlagam tudi kulturno umetniški (al' pa športni) dogodek na Trg republike 3/XI (pred ambasado), zasutje le-te s klici in pozivi (01 200 82 81), ter morda kakšen grafit.
Nekje je treba začet.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.