Odskoki na Pekrski Gorci

Recenzija izdelka
1. 10. 2019 - 13.00

Pričnimo protokolarno. Pesniška zbirka Točka preloma Toma Vebra je prvenec, izdan letošnje leto pri kulturnem društvu Mariborska literarna družba. Gre za okoli dvainšestdeset strani dolg mrliški list nekega drevesa, ki so ga verjetno posekali in iz gozda potegnili furmani, recimo, kot bi rekel Marjan: »jenkrat teda lita štrnšajeset, ku smu še na Pekrski gorci iz pizde delali kuzouc!«. Zakaj Pekrska gorca? In zakaj leto 1964? Na Pekrski gorci, podoba, ki jo v zbirki uporabi tudi Tom sam, je bila leta 1953 zgrajena šestdeset metrov visoka smučarska skakalnica in leta 1964 je na njej potekalo tekmovanje za prvenstvo Slovenije v smučarskih skokih. Če bi Tomovo zbirko brali skozi metaforo smučarskega skoka, bi lahko rekli, da se je Tom trikrat povzpel na vrh skakalnice, trikrat odskočil, naredil z vsakokratnim odrivom točko preloma ter se na koncu ob pristanku parkrat polomil. Vendar ta polom ne nakazuje slabosti same zbirke, ampak nekaj drugega.

Sama zbirka ima namreč tri točke preloma, tri odskoke, tri tematske poetične omnibuse. V prvem odskoku gre za pisanje o občutkih atmosferske tišine, ki se občasno prav tako osredotoči na doživljanje erotičnosti v navezavi na telo drugega. Pri doživljanju telesnosti drugega gre v tem prvem odskoku po večini za moško-moško razmerje, ki je včasih prijateljsko, spet drugič seksualno. Občasno je prav tako omenjen čisti minimalistični eroticizem atmosfere brez navezave na telesa, ki so vpletena v njej. Ta prvi odskok se prične s ciklusom o sreči, svetlobi in toploti in konča s pesmijo o nedovršenem iskanju tišine, zapadle v nek nedokončan večer, recimo raje kar v nedokončan afterparty. Da se ne bi trudili preveč, tako kot se sam Tom ne trudi, bi lahko njegov prvi del povzeli kar s Philovimi verzi.

I can feel it coming in the air tonight, oh Lord

And I've been waiting for this moment for all my life, oh Lord

Can you feel it coming in the air tonight, oh Lord, oh Lord

Torej nenehni fetiš uresničenja nekega reprezentacijskega ideala, brez ozira na to, da se je ravno v času čakanja odvil celoten fetiš kar Phil vsaj deloma poudarja. Čakanju je torej odvzet ves metaforični proces naključnosti, s čimer je oropano vsake pomembnosti. V skrajnem primeru je čakanju, če na primer izpostavimo en primer in predpostavljamo funkcijo molitve kot nekega čakanja skozi govorico, odvzet ves meta naboj, pri čemer naknadno štejeta smo še dihanje in pisanje, torej reprezentacijski ideal. Presnova govorice tukaj ne igra nobene pomembnosti, z drugimi besedami, šteli naj bi le idealni pogledi. Ali kot pravi Tom:

Lahko bi jo rešil

če bi le dovolj glasno

vpil s pogledi

Drugi odskok prežemajo poskusi kričanja, zapakirani v družbeno kritiko. Takšno, kot jo najdemo ponavadi v uvodnih urah osnovnošolskega predmeta državljanska vzgoja in etika ali pa v skorajda večini predstav v Slovenskem mladinskem gledališču. Ti poskusi vseobsegajoče kritike, pospremljene z nanašanjem na puhlice občih mest za vstop v neko levo kulturno sceno; vse, kar zna takšne vrste kritika izpostaviti, so puhlice kot domnevno nasprotje stvari, kot znamenje neke gostove impotentnosti, da bi uvidel, da stvari pač niso takšne, kot so videti. Skrajni primeri takšnih kritik so seveda kulturniške kritike na vsakokratnih državnih proslavah. Lahko bi rekli, da vsakdanjost prehiti vse te poskuse artikulacije in imitacije, katerih os je enostavno rečeno politizacija umetnosti z občimi puhlicami.

Tretji odskok pa je odskok čiste žalosti. Prekomerna osredotočenost na podobe, ki jo spremlja še nizka stopnja proizvodnje podob. Vendar vseeno v tem zadnjem odskoku, kakor tudi v nekaterih pesmih v prejšnjih odskokih, občasno in redko nastopijo podobe, ki uhajajo nekaterim poenostavitvam in tako priženejo žalost do rahlega maničnega vzhičenja, ki je zmožno ustvariti pospeševanje ritmike in naključnih podob, čemur bi lahko rekli, da so poskusi opisovanja minimalistične žalosti. O kateri v svoji pesnitvi z naslovom A minor place poje Bonnie.

Well I've been to a minor place

and I can say I like its face

if I am gone and with no trace

I will be in a minor place

Struktura občutkov, če si sposodimo Raymondov izraz za določeno polje, skozi katerega je mogoče okusiti določene afekte, ki jih povzročijo razpoloženja, atmosfera in čustva, se skozi to zbirko vedno vrne v določeno naturalizacijo, k določenemu vračanju k spravi z naravo, k spreobračanju v naravno danost. Gre za preusmerjanje pozornosti k okolju, pri tem pa je vprašanje pozornosti še vedno postavljeno v okviru tega, kako je treba to okolje in naravo ohraniti, namesto tega, kako jo izrabiti in uporabiti za preživetje. Spopad z naravo je vse prej kot pa le sprava z njo. Ne obstaja namreč način, kako prodreti v določene reprezentacije in iz njih izvleči predhodno dano »resnico«. Okolje je nestabilno in nobena noč se ne znoči, če si prižgemo luč. V človekovem poslavljanju od življenja prav tako ni nobene sprave z naravo, razen tega, da še zadnjič izdihne. No, po drugi strani pa lahko za konec rečemo še to, da bi bila Francija 16. stoletja verjetno zadovoljna z dvorno poezijo te zbirke. Zakaj? To presodite sami.

Ne morem, da si ne zapojem: “Fsa tota leta so nas tukli dol, nam v-ničli celi Maribor!”, pravi Amadej.

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentarji

avtorju, da je o tako brezvezni zbirki poezije uspel spisati korektno kritiko.

če bi Kraljevič recenziral mojo impromptu pesem:

Država. Tito.
Falos.
Roman Vodeb.
Janša.

Denar. Pohlep.
Ljubezen.

Masturbiranje
na
ljubezen
ker je
ljubezen več
kot
fačuzi.

Dost dobra pesm.

Samo fačuzi so ostaleee. V soju julijskih noči.

Kaj je država, kaj je Tito?

Kritika dela osnovno napako srednješolskih spisov: predpostavlja, da ima bralec enak izhodiščni horizont. Drugače je kritika zanimivo zastavljena, samo preveč površno izpeljana. Plus: če ne znaš pisat korektne kritike, tudi nekorektne kritike ne boš znal.

Prvič. Bralec ni nepopisan beli list. Drugič. Nikjer ni predpostavljen enak izhodiščni horizont, zaradi tega je dosti stavkov ponekod v pogojniku. Tam kjer pa slučajno kaj poudarim gre pa samo za strnitev in ne za predpostavljanje enakega izhodišča.
Plus: Skoraj vse recenzije v formatu, ki se pišejo vsaj na Slovenskem literarnem polju so/smo del gonzo novinarstva.
Plus plus: Če ne znaš smiselno komenitrat tudi neboš znal nesmiselno komentirat.

Če pa rabiš čisto faktografijo si pa sposodi zbirko.

Predstavljaj si, da pišeš za nekoga, s katerim se ne deliš istih kulturnih referenc. Ja, neverjetno, ampak mogoče. Nihče ni nepopisan list. Je pa odvisno, koliko sebe znaš prebrat. Še vedno menim, da je kritika napisana premalo natančno. OK, malo muzike za malo denarja. Štekam. Izgovor, da so vsi na tem nivoju, je za navadne pisune. Se opravičujem, če pričakujem več. Sicer pa se tudi gonzo lahko tudi obense, če ga bralec seveda "kupi". Če ti ni všeč, še ne pomeni, da ni smiseln. Razen če misliš, da je vsak feedback nesmisln. Zdaj si jo pa mogoče celo bom.

Predstavljaj si, da pišeš za nekoga, s katerim se ne deliš istih kulturnih referenc. Ja, neverjetno, ampak mogoče. Nihče ni nepopisan list. Je pa odvisno, koliko sebe znaš prebrat. Še vedno menim, da je kritika napisana premalo natančno. OK, malo muzike za malo denarja. Štekam. Izgovor, da so vsi na tem nivoju, je za navadne pisune. Se opravičujem, če pričakujem več. Sicer pa se tudi gonzo lahko tudi obense, če ga bralec seveda "kupi". Če ti ni všeč, še ne pomeni, da ni smiseln. Razen če misliš, da je vsak feedback nesmisln. Zdaj si jo pa mogoče celo bom.

Sori za podvojitev. Stran je nekaj zablokirala, pa sem ponevedoma še enkrat stisnil gumb shrani. Če zna kdo podvojen (in ta) post zbrisat, lepo prosim. Hvala.

Uspel si 2x nesmiselno komentirat.
...
Enostavna zbirka za enostavne bralce, sploh ne vredna komentarja s strani mozga, ki je zmožen mišljenja. Se pravi ni zares v funkciji kritike, prej poroga. Nepotrebno. Rš, dejte zbirat tekste vredne analize ...

Razumem feedback. Bil sem samo isto odrezav kot ti. Tako kot si sedaj ponovno odrezav "Ja, neverjetno, ampak mogoče". Mislim, kot da sam nebi mogel poštekati tega. Res nevem, a misliš, da se ljudje ne družimo tudi okraj naših kulturnih referenc? Kultura je navadna! Ti res misliš, da kulturni kod določa tvojo kulturno referenco? Brate, pa si ti kdaj sploh spal? Te je kdaj sploh odneslo? Okej. Si predstavljam, kako je pisati za nekoga, ki nima istih kulturnih referenc, recima, da se strinjam. Vendar ali je Ahil že ujel želvine kulturne reference? Lahko "meniš", da je kritika napisana premalo natančno. Ponovno, pa jaz menim, da je kritika napisana natančno in se navezuje na posameze sklope v zbirki, na koncu pa še zaokroži svoj spopad z zbriko. Se pravi moje "delo" trči ob knjigo s katero se spopadem in ob tem nastane to. Če bi pisal za človeka, potem oprosti, tam me neboš našel. Če sem se s čim spopadel sem se s knjigo in tekstom samim. Glede gonzota pa se ne strinjam, gre za formno vprašanje, ne vsebinsko. In, če govorimo o literaraturi je ta vedno gonzo, ne glede na vse! Tvoj komentar deluje tako kot deluje moderna socialna država. Spremenila bi svoje politike v smeri tega, da bi nagovorila ljudi da postanejo "več", čeprav ta več že ves čas postajajo in so. Ljudje iščejo službe, in nekdo jih nagovarja naj iščejo službe (Priporočam Stephan Lessenich: Ponovno izumljanje socialnega, par poglavji iz knjige). Da še enkrat povzamem, ker je očitno resnično potrebno bit otročje formalen. Tvoj komentar se mi zdi ničen, ravno v momentu, ko stvari ne poimenuješ, ampak ostaneš na ravni "premalo natančen", "Predstavljaj si nekega idealnega bralca", itd. Ničesar ne poveš in ničesar ne poimenuješ. Ta tekst je razumljiv ljudem izven mojih kulturnih referenc. Phill Collins in Bonnie Prince, nista moji kuturni referenci, ampak spontani referenci zbirke. Kritika "Mladinskega gledališča" ni moja kulturna referenca, čeprav govorim, da je, ker mi gre na splohno na živce to vprašanje. Pri tej kritiki govorim o tem kako "funkcionira" delo kritike, ne pa o mojih kulturnih referencah. Lahko bi sicer citiral Fukoja, Bordjeja, Vitgenštajna, Bogdanova, Dono Haravej, Varka, Prekadia, Zavarzadeha, itd. ampak poskušam strnjevat, ne pa se naslanjat na akademske avtoritete, posušam organizirat, ne pa producirat za "tuje kulturne reference". Lepo prosim. Odnehaj.

Mislim vsak ma vsaj eno dobro pesem. Zato se mi zdi čisto kul analizirat tudi takšne zbirke. Sam pač spopast se je treba z njimi.

Plus tega pa res nevem kje vidite vi porog. Očitno so to vaše kulturne reference... Jaz in Tom Veber boma na neki točki mogoče enostavno imela skupno predstavitev pesniške zbirke. Berite tekst, ne pa glasu. Hvala.

natancen si v praznem nakladanju...kot kritiku ti je dan besedni drk ce ga ni si ga izmislis. ustavi se pa se nebos.zakaj neki ne mores se ker je drk v tvoji krvi... pamet pa v substitutu
kar pomenida je vs kar napises podoben nic. domisljavost teksta je spolni ud od ovce...

napake so namerne da bos lazje oddal svoj bla bla konstrukt...

No sej pravim. Nič ne poimenuješ. Po tvoje bi se morali ljudje vrniti v robizonjado in utihniti. Skorajda delujejo tvoji komentarji kot tisti meme "W E L I V E I N A S O C I E T Y". Sooo profund. Muh komentar.

Besesni drk ma vsak človek, ki je zmožen govorice. Imaš knjigo Gib in Beseda 1 in 2. Čekni, da tvoje napake ne bodo več namerne.

muh je pravzaprav tvoja poza, kvasis obicajne bedarije in kritike sam pa bi bil rad nedotakljiv.. ne bere, ne dajaj nasvete , ker nimas stanja in ne nalagaj bedarijo na bedarijo. ce zelis postati avtor?malo introspekcije, drugace je vseeno ali mrknes zdaj ali cez 40 let. papa blefier kot sem rekel besedni drk imas v krvi....

Mislim ti si napisal osnovni komentar. Bedarijo na bedarijo nalagam zaradi spoštovanja pogovora. Nihče nobenmu ne teži. Folk se pač pogovarja. Fora je sam ali si zmožen basic komunikacije. Mislim, da hocem izbirat kdaj se pustim dotaknit, ali je to tako težko razumet? Če bi ti premogel malo introspekcije, bi razumel basic komunikacijo.

ni odgovor pa je brezvezno nakladanje...

..%%%%...%%%%%....%%%%....%%%%...%%..%%...%%%%...%%%%%...........%%%%%%..%%%%%%.
.%%..%%..%%..%%..%%......%%..%%..%%..%%..%%..%%..%%..%%..............%%..%%.....
.%%..%%..%%..%%..%%.%%%..%%..%%..%%..%%..%%..%%..%%%%%...............%%..%%%%...
.%%..%%..%%..%%..%%..%%..%%..%%...%%%%...%%..%%..%%..%%..........%%..%%..%%.....
..%%%%...%%%%%....%%%%....%%%%.....%%.....%%%%...%%..%%...........%%%%...%%%%%%.
................................................................................

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.