Kako se je študentom zvišala minimalna urna postavka

Kako se je študentom zvišala minimalna urna postavka

Oddaja
9. 2. 2020 - 16.00

*Naslovna slika je iz instagram profila Delozlom

Na podlagi Zakona o spremembah Zakona za uravnoteženje javnih financ se je študentskemu delu z novim letom minimalna urna postavka povečala z 4,13 na 4,56 evra neto. O tem, kaj se je dogajalo v ozadju spremembe in kaj bi se lahko zgodilo v najboljšem primeru, v nadaljevanju.

Pred poletjem 2019 je stranka Levica vložila predlog zakona, ki bi na novo uredil študentsko delo. Glavna sprememba bi bila višja minimalna urna postavka, ki so jo želeli izenačiti z minimalno plačo in ki bi torej znašala 5 evrov neto. Pravijo, da je s sedanjo ureditvijo kršeno načelo enakega plačila za enako delo, saj delavci, ki so v rednem delovnem razmerju, za enako delo dobivajo več kot študentje. Poslanec stranke Levica Miha Kordiš poudarja, da bi morali imeti minimalno plačo za minimum, ki bi ga moral dobiti vsak, ki dela v Sloveniji. Tak dvig plače pa upravičujejo tudi z dejstvom, da bi plača po novem vključevala tudi povračilo za malico in prevoz. Levica je poleg tega želela še sprotno usklajevanje z višino minimalne plače. Trenutno se minimalna plača usklajuje januarja, študentska urna postavka pa maja in to z višino povprečne plače. Pri tem velja omeniti, da je ministrstvo v letih 2016 in 2017 študentsko urno postavko usklajevalo nekaj mesecev po poteku zakonsko določenega roka, torej slučajno po poletju, ko je zanimanje za študentsko delo največje. Prav tako so se zavzemali, da bi se študentom od zdaj naprej priznavali dodatki za delo ponoči, ob nedeljah in ob dela prostih dnevih, z namenom enake obravnave delavcev in izničevanja učinkov socialnega dumpinga, pri tem pa navajajo početje delodajalcev, ki za takšno delo raje zaposlijo študenta in se tako izognejo večjim stroškom.

Med usklajevanjem predloga so s koalicijskimi poslanskimi skupinami prišli do kompromisnega sklepa, ki je določal minimalno študentsko urno postavko v višini 4,76 evra neto, vendar je nato koalicija odstopila tudi od tega kompromisnega dogovora. Predvsem se niso strinjali glede dodatkov za stroške prevoza in malice. Drugemu ukrepu, tistemu o usklajevanju minimalne urne postavke sočasno z višanjem minimalne plače, niso nasprotovali. Končni rezultat pogajanj je bilo tako še dodatno znižanje novega predloga na 4,56 evra neto, torej gre za znižanje prvotno predlagane neto postavke za skupno 44 centov.

Ko so zakon obravnavali v Državnem zboru, je Državni svet izglasoval veto na njegovo sprejetje. Svetnike je zmotilo, da je postopek sprejema zakona potekal brez sodelovanja socialnih partnerjev, ki bi lahko opravili celovito analizo študentskega dela. Prav tako bi z oceno predvidenih učinkov predlaganega zakona ocenili tudi dejanske učinke, ki bi jih imel na gospodarstvo in celotno družbo. Pravijo, da bi takšna urna postavka predstavljala preveliko podražitev študentskega dela, kar bi lahko privedlo ne samo do zmanjšanega obsega, ampak celo do ukinitve študentskega dela. Pri tem velja omeniti, da bi se bruto urna postavka res zvišala za 10 odstotkov, vendar še vedno ne bi bila izenačena z urno postavko, predvideno za redno delovno razmerje. Velik razkorak med njima pa bi ostal predvsem na področju dodatkov. Opozorili so tudi na to, da je razlog za nižjo urno postavko za študentsko delo v slabši usposobljenosti študentov za delo. Pomislek, ki bi se lahko pojavil pri takšnem argumentu, je, da študentje verjetno ne bi mogli opravljati nekega dela, če ne bi bili zanj tudi usposobljeni. Nenazadnje pa je tu še dejstvo, da je osnovna naloga minimalne plače zagotavljanje dostojnega življenja in da njena višina ni odraz izkušenj ali kakšne posebne sposobnosti delavca. 

Na vnovičnem glasovanju o noveli zakona v Državnem zboru so poslanci s 55-imi glasovi za in dvema proti spremembo sprejeli, kar pomeni, da je s 1. januarjem 2020 začela veljati višja minimalna urna postavka, ki zdaj znaša 5,40 evra bruto. Pri tem je iz koalicije prišlo opozorilo, da bi morali to vprašanje urediti sistemsko in ne z dvigom postavke. Opozicija pa je izrazila skrb, da se bo zaradi dviga postavke bistveno zmanjšala količina študentskega dela.

kdor ne dela, naj vsaj je!
 / 18. 8. 2016

Kar je morebiti v celotni zgodbi najbolj presenetljivo, je odziv Študentske organizacije Slovenije, nadalje ŠOS, in Sindikata Mladi plus. Oba sta se postavila proti predlaganim dodatkom na nočno in nedeljsko delo ter dodatkom za delo na praznike. 

Sindikatu Mladi plus ni bilo všeč, da bi študentje prejemali dodatek za malico in prevoz, saj naj bi jih to, glede na stroške delodajalca, preveč približalo rednim delavcem. Prav to naj bi pripeljalo do tega, da se delodajalci sploh ne bi več odločali za študentsko delo. Omenjeni sindikat je nato naredil nov izračun minimalne urne postavke, ki je bila na koncu sprejeta in predpisana, niso pa razkrili, na katerih statistikah je temeljil njihov izračun. Pri tem gre poudariti, da je največja prednost študentskega dela za delodajalca prav fleksibilnost, saj je dijaka ali študenta enostavno zaposliti - za to je potrebna samo napotnica. Brez večjih težav se da študente in dijake tudi odpustiti - za to ni treba navesti posebnih razlogov, ni odpovednega roka in prav tako ni odpravnine. K študentskemu delu se delodajalci še posebej pogosto zatečejo v izrednih razmerah, kot so bolniške odsotnosti in dopusti, enako velja tudi za sezonska dela. Glavna elementa, ki ločujeta študentsko delo od rednega delovnega razmerja, sta njegova začasnost in občasnost.

Sindikat Mladi plus namesto dviga urne postavke zagovarja večji nadzor nad študentskim delom, na primanjkljaj katerega že dlje časa opozarja. V praksi prihaja do tega, da študentsko delo nadomešča redne zaposlitve, kar ni v skladu z zakonskim pomenom študentskega dela kot občasnega in začasnega dela.  Nadzor bi povečali z večjim številom inšpektorjev. Večji nadzor pa še vedno ne bi odpravil razkoraka v plačilu za študentsko delo in za delo redno zaposlenih.

O dvigu minimalne urne postavke za študente
 / 11. 10. 2019

ŠOS si dela podobne skrbi. Omenja neravnovesje, ki bi nastalo med zaposlenimi in študenti, če bi študentje brez delovnih izkušenj dobili več od redno zaposlenih z večletnimi izkušnjami. Dodatkov za nočno in nedeljsko delo ter delo ob praznikih pa ne želijo uvesti, ker imajo študentje zaradi študijskih obveznosti ravno takrat največ časa. Tak argument je nekoliko smešen, saj se takšni dodatki izplačujejo zato, ker je takšno delo, predvsem nočno, veliko bolj obremenjujoče, kar velja še toliko bolj, če ob takšnem delu še redno študiraš.

Z novo minimalno postavko se je ukvarjala vajenka Iva.

********

Sindikat Mladi Plus je na prispevek poslal popravek, ki je v pdf obliki v celoti dostopen na spodnji povezavi.

https://megla.radiostudent.si/s/tnpJb5SiEgBMkD7

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Če kej pomaga, jaz minimalcem in študentom/vajencem vedno zaokrožujem navzgor, ko računam plačilo :)

Funny guy.

Dragi vajenci, kje so izjave? Gremo ohranjat standarde, res ni težko dobit izjave od SM+ ali ŠOS-a ...

Ma dobro, ampak kaj bodo pa povedali ti študentovski modreci? Morda kaj novega? Izjave, če so dobri in kompetentni sogovorci, pa če jih imaš in znaš kaj dobrega vprašat, če ne pa raje dober tekst!

Shiiiiit

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness